Franja

srédnji middle; central

srédnji stan middle classes pl, ZDA white-collar section of the population
srédnja pozicija central position
Srednja Amerika Central America
Srednja Nemčija Central Germany
srédnji vek Middle Ages pl
Srednja Azija Central Asia
srédnja črta šah middle line (fourth or fifth rank on a chessboard)
srédnja stvar intermediate thing, something between
srédnja teža middleweight
srédnje uho middle ear
vnetje srédnjega ušesa inflammation of the middle ear
srédnji čas mean time
srédnja kakovost medium quality
srédnji kos middle piece, central portion
srédnja stopnja (šole) last three classes (classes 5, 6 and 7) of an elementary school
srédnji spol gramatika neuter (gender)
srédnja šola secondary school, ZDA high school
srédnji napadalec šport centre forward
srédnji igralec centre, ZDA center
srédnja pot middle course, mean, compromise
kreniti po srédnji poti to adopt a middle course
srédnji val (radio) medium wave
srédnja vrednost mean (value), average
izračunati srédnjo vrednost to calculate an average
Srednja Evropa Central Europe
Srednji Vzhod the Middle East
srédnja žetev average crop

srédnji du milieu, médian, central, intermédiaire, moyen , (spol) neutre

Srednja Amerika (Evropa) l'Amérique (l'Europe) centrale
srednja cena prix moyen
srednja kakovost qualité moyenne (ali courante)
srednja plača salaire moyen
srednji človek homme moški spol de la rue (ali ordinaire, moyen, quelconque, médiocre)
srednja pot (figurativno) le moyen terme, le juste milieu
srednja proga (šport) demi-fond moški spol
tekač na srednje proge coureur moški spol de demi-fond
srednji sloji les classes moyennes
srednja stopnja (posebno šole) second degré, classes moyennes
srednja stvar chose ženski spol intermédiaire
srednja teža (boks) poids moyen
srednje uho (anatomija) oreille moyenne
srednji val (radio) onde moyenne
srednja vrednost valeur moyenne

srédnji medio; mediano; central; del centro; intermedio

srednje starosti de mediana edad
srednja kakovost calidad f media
srednji napadalec (šp) delantero m centro
Srednja Amerika América f Central, Centro-América f
Srednja Evropa Europa f Central
srednja pot (fig) término m medio
srednja pot je najboljša pot en buen medio está la virtud
srednja proga (šp) medio fondo m
tek na srednji progi carrera f de medio fondo
tekač za srednje proge corredor m de medio fondo
srednji stan clase f media
srednja stopnja segundo grado m, (šola) grados m pl intermedios
srednja stvar cosa f intermedia
srednja teža (šp) peso m medio
srednje uho (anat) oído m medio
srednji val (radio) onda f media
srednja velikost tamaño m medio
vnetje srednjega ušesa otitis f media
srednja šola escuela f primaria superior
srednja vrednost valor m medio

stage¹ [stéidž] samostalnik
gradbeni (stavbni) oder; tribuna, podij
gledališče oder, prizorišče, gledališče
figurativno dramska književnost (umetnost), igralski poklic
figurativno mesto dejavnosti (delovanja, bivanja), polje udejstvovanja, torišče; stadij, stopnja, faza, razdobje razvoja; stopnja (večstopne rakete); stojalo, mizica za mikroskop
ameriško višina vodne gladine
zgodovina (poštna) etapna postaja, odsek ali del poti med dvema postajama, etapa

by easy stages v etapah, s pogostnimi presledki
off stage za gledališkim odrom ali zunaj njega
stages of appeal pravno instančna pot
the last stage of consumption zadnji stadij jetike
stage manager gledališki režiser
stage whisper igratčev šepet (na odru, da ga sliši občinstvo), figurativno šepet, ki se daleč sliši
stage loader mehanika platformni nakladalec
critical stage kritičen stadij
hanging stage viseč gradbeni oder (npr. za pleskanje)
matriarchal stage matriarhat
landing stage pristajališče
the English stage angleško gledališče
to be on the stage biti gledališki igralec
to change horses at every stage zgodovina menjati konje na vsaki (poštni) etapni postaji
to go on the stage iti h gledališču, postati igralec
to hold the stage držati se na odru (o gledališki igri)
to learn in easy stages postopoma se učiti
to put on the stage postaviti na oder, uprizoriti
to quit the stage figurativno umakniti se s področja svoje dejavnosti
things should never have reached this stage stvari ne bi bile smele nikoli priti tako daleč
to travel by easy stages potovati v kratkih etapah

station¹ [stéišən] samostalnik
postaja, (železniška, policijska, radijska) postaja; straža, stražna postaja
ameriško postajališče; službeno mesto (uradnika); položaj
vojska, navtika baza; oporišče
aeronavtika letalska baza
figurativno (visok) družbeni položaj ali mesto; (redko) poklic; stališče
cerkev, zgodovina post ob sredah in petkih; standardna mera (navadno 100 čevljev); mesto, ki rabi za izhodno točko pri geodetskem merjenju
množina, navtika bojni položaj, določen za vsakega člana posadke na ladji
avstralsko ovčarska ali živinska farma
zgodovina, indijsko angleška kolonija, evropska četrt
botanika odnos rastline ali živali do klime, do zemlje itd.
množina, cerkev postaje procesije pri križih itd., postaje križevega pota

in a humble station of life v skromnih razmerah
filling station; ameriško, petrol station britanska angleščina bencinska črpalka
fire (brigade) station postaja požarne brambe, gasilska postaja
first-aid station, ambulance station postaja prve pomoči
broadcasting station radijska oddajna postaja
call station (telefonska) govorilnica
goods station tovorna postaja
jamming station motilna radijska postaja
life-boat station obalna reševalna postaja
man of station ugleden človek
military (naval) station vojaška (pomorska) baza
police station policijska postaja
power-station elektrarna
Victoria Station Viktorijin kolodvor (v Londonu)
weather station vremenska postaja
to be on station in the Pacific biti stacioniran na Tihem morju
he is in a high station on je na visokem položaju
to make (to go) one's stations cerkev opraviti, moliti križev pot
I'll see you to the station spremil vas bom na postajo
to take up one's station zavzeti (postaviti se na) svoje mesto

steer² [stíə]

1. prehodni glagol
krmariti, držati krmilo; upravljati, voditi (ladjo, vozilo); šofirati; usmeriti (premikanje, gibanje) (v določeno smer)
figurativno voditi, upravljati (kaj); peljati

2. neprehodni glagol
(dati se) upravljati ali voditi; premikati se, gibati se v določeni smeri; voziti; pluti
figurativno izogniti se, čuvati se (česa)

to steer an automobile šofirati avto
to steer clear of pogovorno izogniti se, držati se proč od
the boat steers easily čoln se da z lahkoto krmariti (voditi)
I steered him into the room peljal sem ga v sobo
to steer a middle course figurativno ne pretiravati
to steer a ship krmariti ladjo
to steer one's way iti svojo pot

stīpō -āre -āvī -ātum (indoev. kor. *sti̯ā(i)-, *stei̯ā- trans. (z)gostiti, intr. zgostiti se, otrdeti, okoreti; prim. skr. stíyā stoječa voda, styā́yate strjuje se, postaja trd, stīmáḥ lenoben, počasen, styānaḥ, prastīmaḥ zgoščen, pogost, nakopičen, viṣṭīmín- zgoščajoč se, gr. στία, στῖος kamenček, πολυστῖος kamnit, στέᾱρ -ᾱτος maščoba, mast, loj, testo, στίλη kaplja, στῖφος kup, kopica, gosta množica, στίβη slana, στίβος utrjena, uhojena pot, στιβαρός, στιπτός steptan, στοιβή zamašitev, zatrpanje, στείβω zgoščam, teptam, στιφρός tesen, gost, trden, utrjen, močan, lat. stīria, stīricidium, stīlla, stīpes, stĭps, stipula, stipulus, stipulārī, lit. stimpù, stìpti strditi se, otrdeti, okrepneti, stiprùs močen (močan), krepek (krepak), silen, got. stains = stvnem. stein = nem. Stein kamen, srednjevisokonem. stīf, stëft = nem. steif, Stift; prim. tudi sl. stena in steblo)

1. (z)gnesti, nagnesti (nagnetati), (s)tlačiti, natlačiti, stisniti (stiskati), (na)basati, (z)gostiti, (na)gatiti, (na)trpati, (na)pakirati, napolniti (napolnjevati), (na)grmaditi, (na)kopičiti: Plin. idr., maiorem numerum (sc. assium) in aliqua cella Varr., Graeci stipati, quini in lectulis Ci., in arto stipatae erant naves L. na tesnem nagnetene, velut stipata phalanx L., hos arto stipata theatro spectat Roma H. na tesno nagneten (natlačen), eum stipata tegebat turba V., fratrum stipata cohors V., materies stipata Lucr., acies densis stipata catervis Lucan., stipare calathos prunis Col. poet., nucem sulphure et igni Fl., calceum multiformem Tert. z vso nogo polniti = visok čevelj nositi; pesn.
a) nakopičiti (nakopičevati): stipatque carinis ingens argentum V., (apes) mella stipant V.
b) stipare Platonem Menandro H. Platona pridružiti Menandru = Platonove spise zložiti (spakirati) skupaj z Menandrovimi; med.: cuncta stipantur saecula cursu Cl. se gnetejo; occ. kak kraj, na kakem kraju nagnesti (nagnetati), napolniti (napolnjevati): tribunal Plin. iun., stipant graves equi recessus Danai Petr. poet., multo patrum stipatur curia coetu Sil., aditus et tectum omne fartim stipaverant Ap.; pt. pf. stīpātus 3 poln česa, napolnjen s čim: curia cum patribus fuerit stipata O., pontes calonibus et impedimentis stipati Suet.

2. gnesti se okoli koga, koga kupoma (trumoma, tolpoma, množično) obkoliti (obkoljevati), obkrožiti (obkrožati), obda(ja)ti, obsuti (obsipati, obsipavati), v velikem številu (po)spremiti (spremljati): Varr. ap. Gell., Plin. iun., Amm., Cl. idr., qui senatum stiparit armis Ci., qui stipatus semper sicariis, saeptus armatis, munitus indicibus fuit Ci., Catilinam … stipatum choro iuventutis (sc. videbant) Ci., stipatus lictoribus Ci., stipati gregibus amicorum Ci. ep., stipatus agmine armatorum in forum inrupit L., cum amicorum tum satellitum turbā stipante L., magnā iuvenum stipante catervā V., comitum turbā est stipata (sc. Diana) suarum O., huc epulae ditesque tori coetusque ministrum stipantur Stat., iuventus prosequitur stipatque ducem Val. Fl. Od tod adj. pt. pf. stīpātus 3 obkoljen, obkrožen, obdan: ab omni ordine, sexu, aetate stipatissimus Sid.

stláti éparpiller, disperser, répandre

stlati cvetje na pot répandre des fleurs sur un chemin, parsemer (ali joncher) un chemin de fleurs

stop² [stɔp]

1. prehodni glagol
ustaviti, zaustaviti; prekiniti, ovirati, zadrževati; prenehati s čim; zamašiti (z zamaškom), začepiti (često up)
zatesniti; plombirati (zob); zapolniti, zapreti, ustaviti (krvavenje itd.); zastavljati, zadrževati (promet); prestreči, odbiti, parirati (udarec); odtrgati, zadržati, prikrajšati (plačo, podporo itd.); zapreti (plin, paro, vodo); odvrniti (from od)
navtika privezati (ladjo)
slovnica označiti z ločili, staviti interpunkcijo, ločila
glasba pritisniti na (žico, struno), spremeniti višino tona s pritiskom na struno; udušiti (glas)

2. neprehodni glagol
ustaviti se, obstati
pogovorno ostati (v postelji, pri kom itd.), biti na obisku; nastaniti se (with s.o. pri kom)
(pre)nehati, prekiniti se, napraviti prekinitev (odmor, pavzo), pavzirati; zamašiti se (cev)

a badly spelt and badly stopped letter pismo, polno pravopisnih in interpunkcijskih napak
stop thief! primite tatu!
to stop in bed ostati v postelji
to stop a blow odbiti, parirati udarec
to stop a blow with one's head hudomušno dobiti udarec po glavi
to stop s.o.'s breath sapo komu zapreti; zadušiti koga
to stop a bullet sleng biti zadet od krogle, biti ustreljen
to stop a car ustaviti, stopati avto
to stop a cheque prepovedati izplačilo čeka
to stop dead (short) nenadoma se ustaviti, obstati kot ukopan
to stop doing s.th. prenehati s čim
shall you stop for dinner? boste ostali na večerji?
to stop one's ears (za)mašiti si ušesa, figurativno ne hoteti slišati
to stop a gap zamašiti vrzel (luknjo), nadomestovati v potrebi
I am going to stop a few days zaustavil se bom nekaj dni
to stop s.o.'s mouth zamašiti komu usta
do stop that noise! nehajte vendar s tem hrupom (ropotom)!
stop your nonsense! dovolj je vaših neumnosti!
he'll stop at nothing on se ničesar ne ustraši
to stop payment ustaviti plačilo
to stop running nehati teči
he stopped me from speaking preprečil mi je, da bi povedal svoje mnenje
he never stops to think nikoli si ne vzame časa, da bi premislil (za premislek)
to stop a tooth plombirati zob
my watch has stopped ura se mi je ustavila
to stop the way zastaviti, zapreti pot, ovirati napredovanje
to stop work ustaviti delo
to stop a wound ustaviti krvavitev rane

stópati¹ (-am) | stópiti (-im) imperf., perf.

1. camminare; muovere i piedi; ekst. calpestare:
ne stopajte po gredicah non calpestare le aiole

2. andare, camminare, procedere, marciare:
stopati s hitrimi koraki camminare a passi rapidi
pren. stopati po poti napredka procedere, marciare sulla via del progresso

3. mostrarsi, comparire; bagnare:
pot mu je stopal na čelo il sudore gli bagnava la fronte

4. mostrarsi; (za izražanje začetka stanja) andare:
stopati v pokoj andare in pensione
stopati v zakon sposarsi

5. entrare, andare; aderire (a):
stopiti v vojaško službo entrare nell'esercito
stopati v partizane, k partizanom andare partigiano

6. pren. esordire, entrare:
s tem romanom pisatelj stopa v slovensko književnost con questo romanzo lo scrittore entra nella letteratura slovena
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. stopati na plan affermarsi
pren. stopati komu na pot ostacolare qcn., mettere i bastoni fra le ruote a qcn.
kri mu je stopila v glavo arrossì
vino mu je stopalo v glavo il vino gli stava andando, gli dava alla testa
stopati v korak andare a passo d'uomo
pren. stopati v ospredje, v ozadje acquistare, perdere di importanza
pren. utrujenost mu je stopila v noge aveva i piedi di piombo (dalla fatica)
pren. stopiti z oblakov tornare con i piedi a terra
pren. stopiti komu na jezik chiudere il becco a qcn.
stopiti na mesto nekoga sostituire qcn.
pren. stopiti na Parnas salire sul Parnaso
pren. stopiti komu na prste sventare le macchinazioni di qcn.
pren. stopiti pred sodnika presentarsi in tribunale
stopiti pokonci (lasje) rizzarsi
stopati dol, gor discendere, smontare da; salire sopra, montare su
stopati naglo pren. pedalare
pren. stopiti na prestol salire al trono
stopiti čez bregove debordare, straripare
rel. stopiti iz reda sfratarsi, smonacarsi (monaci); deporre, lasciare il velo (suore)
stopiti v samostan prendere il velo, monacarsi
stopiti na stran nekoga schierarsi dalla parte di qcn.
nenadoma stopiti pred koga pararsi innanzi a qcn.
stopiti v sorodstveno zvezo imparentarsi
stopiti vstran tirarsi indietro, da parte

stopi|ti¹ [ó] (-m) stopati

1. treten (čez treten über, naprej vortreten, naproti (jemandem) entgegentreten, nazaj zurücktreten, noter hineintreten, hereintreten, pod treten unter, untertreten, sem hierhertreten, stran wegtreten, v hineintreten, ven heraustreten), einen Schritt machen
stopiti naprej vortreten, vorgehen, nachrücken
narobe stopiti fehltreten, einen falschen Tritt machen
stopiti na (pot ipd.) (einen Weg) beschreiten
stopiti na prste auf die Zehen treten, sich auf die Zehenspitzen/Zehen stellen, komu (jemandem) auf die Zehen treten, figurativno auf die Finger treten
stopiti pred javnost vor die Öffentlichkeit treten, hervortreten
stopiti pred oči komu (jemandem) unter die Augen treten
stopiti pred oltar vor den Traualtar treten
stopiti v akcijo in Aktion treten, tätig werden, aktiv werden
stopiti v glavo kri, domišljavost: in den Kopf steigen, zu Kopfe steigen
figurativno stopiti v ospredje in den Vordergrund treten, hervortreten
figurativno stopiti v ozadje in den Hintergrund treten, zurücktreten
stopiti v prazno ins Leere treten
stopiti v službo pri in Dienst treten bei
stopiti v stik z Kontakt aufnehmen mit
stopiti v veljavo in Kraft treten
stopiti vstran (umakniti se) zur Seite treten
stopiti v zakonski stan in den Stand der Ehe treten, in den Ehestand treten
stopiti v zvezo z/s sich in Verbindung setzen mit

2. h komu (obiskati) eine Stippvisite machen (bei), (jemanden) kurz besuchen; s prošnjo ipd.: vorsprechen bei

3.
prositi koga, naj stopi noter/ven hereinbitten, herausbitten

stranpot [ó] ženski spol (-i …) der Abweg; (napačna/zmotna pot) der Irrweg; (razvoj v napačno smer) die Fehlentwicklung

strike out prehodni glagol
prečrtati; izzvati; izmisliti (delati, kovati) načrte
figurativno kreniti (po poti)
neprehodni glagol
udrihati okoli sebe, delati močne zamahe; plavati (for proti)
skočiti iz; udariti (at, on na)

to strike out a new fashion vpeljati novo modo
to strike out a line of action postaviti smernice za delo
to strike out a line for oneself iti svojo pot, biti originalen
to strike out a plan snovati načrt
to strike out an untrodden path figurativno iti po novih (neshojenih) poteh
to strike out into a new course of life dati novo smer svojemu življenju

stŕm (-a -o) adj. ripido, scosceso, erto, dirupato:
strmo pobočje pendio ripido; scavezzacollo
strma pot sentiero scosceso
strm dvig cen forte aumento dei prezzi
strm pogled sguardo penetrante
narediti strmo kariero fare una carriera fulminante, folgorante
ekst. šport. strm klanec rampa
strma gora, stena sasso
strma skalnata obala falesia
strma krivulja curva ripida

stroke¹ [stróuk] samostalnik
udarec (s šibo, z bičem), sunek; močan zamah (pri plavanju, z veslom, s krilom); bitje (ure); utrip (žile); poteza (s peresom, čopičem itd.)
figurativno poteza
medicina napad, šok, kap, poškodba; veslač, ki daje takt za veslanje; takt
matematika vektor
elektrika razelektritev; stil, manira; (redko) značilna poteza, znak; božanje, ljubkovanje, glajenje (z roko)

at a stroke, at one stroke z enim udarcem, zamahom
on the stroke točno
a stroke of business dobra kupčija, dober posel
a stroke of apoplexy (paralysis) medicina kap
stroke of fate udarec usode
a stroke of genius genialna poteza, izvirna idejaa
stroke of lightning tresk
a stroke of luck srečen slučaj, (nepričakovana) sreča
a stroke of piston mehanika pot bata od začetnega položaja do konca valja in spet nazaj
stroke of state (redko) državni prevrat
a stroke of wings zamah s krili
stroke of wit duhovita opazka, duhovitost
the breast stroke prsno plavanje
a clever stroke spretna, vešča poteza
crawl stroke stil kravl (plavanja)
down-stroke poteza (s peresom) navzdol
a few strokes of brush nekaj (par) potez s čopičem
finishing stroke milostni, smrtonosni udarec
finishing strokes zadnje poteze, dovrševanje
a four-stroke motor štiritakten motor
hair-stroke tanka črtica navzgor (pri pisanju)
a stroke of liglttning udar strele, strela
a master-stroke of diplomacy mojstrska diplomatska poteza
masterly stroke mojstrska poteza
sun-stroke medicina sončarica
up-stroke poteza (s peresom) navzgor
it is on the stroke of ten vsak čas bo ura bila deset
she came on the stroke prišla je (kot ura) točno
he never does a stroke of work on se nikoli ne dotakne dela
to have a stroke medicina biti zadet od kapi
to keep stroke držati takt (pri veslanju)
to pull a strong (a quick) stroke hitro plavati
to put (to add) the finishing stroke (s) to s.th. dokončati kaj
to row stroke z veslanjem dajati takt ostalim veslačem
to row a long stroke veslati z dolgimi vesljaji
to set the stroke dajati takt pri veslanju

stvar² ženski spol (-i …) figurativno (zadeva) die Sache, die Angelegenheit
nemajhna stvar nichts Geringes
postranska stvar Nebensache
prava stvar das Richtige
pravična stvar die gerechte Sache
sklenjena stvar eine beschlossene Sache
zaupna stvar Vertrauenssache
nanašajoč se na stvar sachbezogen
jedro stvari der Kern (der Dinge)
poznavanje stvari die Sachkenntnis, die Sachkompetenz
protislovje v sami stvari die Realrepugnanz
stanje stvari der Sachverhalt, der Stand der Dinge
tok stvari der Lauf der Dinge
to je stvar koga: das ist die Sache des …, česa: -frage (časti Ehrensache, izkušnje Erfahrungssache, navade Gewohnheitssache, občutka Gefühlssache, odločitve Entscheidungsfrage, okusa Geschmackssache, Geschmacksfrage, Ansichtssache, rutine Routinesache, vere Glaubenssache, vesti Gewissenssache, zaupanja Vertrauenssache)
to ni moja stvar (to se mene ne tiče) das ist nicht mein Bier
videti/razumeti, v čem je stvar [klarsehen] klar sehen
stvar je v tem, da … es liegt daran, [daß] dass …, es geht darum, dass …
imenovati stvar s pravim imenom das Kind beim rechten Namen nennen
biti pri stvari bei der Sache sein
ugotoviti
kaj je na stvari (feststellen,) was Sache ist, welche Bewandtnis es damit hat
kot stvari stoje wie die Dinge liegen
k stvari! zur Sache!
ostati pri stvari bei der Sache bleiben
pobrati svoje stvari die Koffer packen, einpacken
priti do stvari zur Sache kommen
pustiti, naj gredo stvari svojo pot die Dinge laufen lassen
stvari so se čisto spremenile das Blatt hat sich gewendet
to je v naravi stvari das ist in der Natur der Sache
v stvari sachlich

stvár thing; matter; object; stuff; (posel, skrb) concern; case; (zadeva) affair, subject, business

stvár časti affair of honour
sporna stvár debatable question, pravo a moot point
vsa stvár the whole business (ali affair, matter)
k stvari! keep (ali stick) to the point (ali to the matter in hand)!; (v parlamentu, govorniku) answer the question!
vse moje stvári all my belongings pl, my goods and chattels pl
dogovorjena, domenjena stvár a put-up job
kočljiva, delikatna stvár a delicate point
stvár zase another question, a matter apart
stvár v diskusiji the subject under discussion, the matter in hand
spadajoč k stvári relevant
ne spadajoč k stvári irrelevant
to je moja stvár that's my business (ali affair, concern, lookout)
to ni moja stvár that is no business of mine; that is not my affair
v tem je vsa stvár (= za to gre) that's the gist of it (ali the whole point)
to je čisto druga stvár that's completely off the point, that's an entirely different thing, (figurativno) that's a horse of a different colour
to je stvár navade that's a matter of habit
to je jedro, bistvo stvári this is the gist (ali the substance) of the matter
to je važna stvár this is a matter of importance (ali of great importance)
to je kočljiva stvár this is a ticklish (ali delicate, difficult) matter, this requires careful handling
to ni smešna stvár this in no laughing matter
(to je pa) lepa stvár! (ironično) that's a nice mess!, pogovorno a fine how-do-you-do (ali how d'ye do)
ne vem, kaj je na stvári I don't know what the problem is, pogovorno I don't know what's the matter (ali what's up, what it's all about)
borimo se za dobro stvár we are fighting for a good cause
brigaj se za svoje stvári! mind your own business, don't be such a busybody!
sedaj ne gre za to stvár that is not the question now
naj gredo stvári svojo pot! let things slide!
to nima nič opraviti s sámo stvárjo that has nothing to do with the question
pogovoriti se o stvári to talk the matter over
ostati pri stvári to stick to the point
priti s stvárjo na dan to raise a matter
pusti stvár v miru (= ne dvigaj prahu)! let sleeping dogs lie!
preidimo na stvár! let us come to the point (ali to the matter in hand), pogovorno let's get down to the nitty-gritty
s tem se na stvári nič ne spremeni it makes no difference, it does not alter the fact (ali the fact of the matter), it doesn't make any material (ali substantial) difference
to ne spada k stvári this is irrelevant, this is off (ali beside) the point
kot stvári stojé as things are, as things stand (now)
stvári stojé dobro things are going well
stvár stojí takole this is how the matter stands
videti, kako stvari stojé (figurativno) to see how the land lies
umreti za dobro stvár to die for a good cause
vmešavati, vtikati se v tuje stvári to meddle in other people's affairs
vrniti se k stvári to return to the subject
vzeti stvár v roke (figurativno) to take a problem (ali a matter, a business) in hand
vzeti stvári, kot pač pridejo (dobre in slabe) to take the rough with the smooth

sūdō -āre -āvī -ātum (indoev. kor. *su̯oidō- in *su̯eides- potiti se; prim. skr. svídyati, svḗdatē poti se, gr. ἱδρώς in ἶδος pôt, znoj, gr. ἱδρώω in ῑ̓δίω potim se, lat. sūdor [iz **su̯oidōs,], let. swiêdri [pl.] pôt, svīdu, svīst, svīstu potiti se, stvnem. sweiz = nem. Schweiß, nem. schwitzen)

I. intr.

1. potiti se, znojiti se: Pl., Varr., Cels., Col., Sen. ph. idr., (sc. Antonius) sudat, pallet Ci., cum Cumis Apollo (Apolonov kip) sudavit Ci., senatui nuntiatum est … deorum sudasse simulacra Ci., hic (sc. equus) vel ad … maxima campi sudabit spatia V. bo poteč se hitel, inlacrimat templis ebur aeraque (bronasti kipi) sudant V. (to je veljalo za neugodno predznamenje), multa tulit fecitque puer, sudavit et alsit H., navis … iuvenum sudantibus acta lacertis O., in montem sudantes conscendimus Petr.

2. metaf.
a) mezeti kaj iz česa, po čem, moker, vlažen biti od česa, kaj kapljati od česa, preplavljen biti s čim, kaj hlapeti, izhlapevati iz česa ipd.; z abl.: Enn. ap. Non., Lucr., Sil., Mart. idr., scuta duo sanguine sudasse L., totiens sudarit sanguine litus? V., sudant humore lacunae V. hlapi se dvigajo iz morskih plitvin, cum humore continuo Cumanus Apollo sudaret Fl.
b) pesn. (o tekočini, vlagi sami) (iz)cediti se, (iz)mezeti iz česa, izločiti (izločati) se, prodreti (prodirati) na dan (plan) iz česa: odorato sudantia ligno balsama V., dulcis odoratis humor sudavit ab uvis Sil., per agros iam sponte sudent inriguae spirantia balsama venae Cl.

3. potiti se, znojiti se = truditi se s čim, ukvarjati se s čim, ubadati se s čim, zelo si prizadevati za kaj, (marljivo) delati na čem, pri čem, (na)mučiti se pri čem, ob čem ipd.: sudabis satis, si … Ter., sudandum est iis pro communibus commodis Ci., vides sudare me iam dudum laborantem Ci. ep., ipsi sudabunt, si di volunt Ci. znojili se bodo = naj se znojijo = vroče jim bo = naj jim bo vroče, quom ille diceret se sine causa sudare Ci. (dvoumno, v pravem in pren. pomenu), has meus ad metas sudet oportet equus Pr., sub ingenti gaudet sudare pharetra Stat., in mancipii redhibitione sudare Q.; pesn. z inf.: ferrea sudant claustra remoliri Stat.; brezos.: ad supervacua sudatur Sen. ph. —

II. trans.

1. izpotiti, izznojiti, poteč se da(ja)ti od (iz) sebe, izločiti (izločati, izločevati): durae quercus sudabunt … mella V., sudata ligno terra O., hae (sc. arbores) balsama sudant Iust., ut … virgulae balsama … sudarent Hier., nemora … ubi tura balsamaque sudantur T., hoc (sc. oleum) tibi sudavit baca Venafri Mart., monstra … credita sunt … in Sardinia scuta duo sanguinem sudasse Val. Max., et (sc. Iesus) sudavit sanguinem Aug. je krvavi pot potil.

2. preznojiti, s potom zmočiti: vestis sudata Q.

3. meton. tako rekoč v potu svojega obraza = s trudom narediti (delati), napraviti, izdelati (izdelovati), opraviti (opravljati), urediti (urejati): proelium Prud.; najpogosteje v pt. pf.: multoque labore Cyclopum sudatum thoraca capit Sil., sudatus labor Sil., zona manibus sudata Serenae Cl.

suer [sɥe] verbe intransitif znojiti se, potiti se; verbe transitif oznojiti, (iz)potiti; figuré izpuhtevati, izžarevati, širiti; familier dišati (quelque chose po čem)

il sue à grosses gouttes pot teče od njega
suer d'angoisse potiti se od strahu, tesnobe
suer du sang krvav pot potiti
suer sang et eau potiti kri in vodo, garati kot črna živina
il a bien sué sur ce travail dobro se je oznojil pri tem delu
suer de fatigue potiti se od utrujenosti
ça me fait suer (familier) tega sem do grla sit
suer un cheval (populaire) oznojiti konja
(populaire) en suer une (za)plesati
(familier) faire suer quelqu'un spraviti koga v nestrpnost, v jezo; nadlegovati, dolgočasiti koga
se faire suer (familier) dolgočasiti se
les murs suent pendant le dégel zidovje se poti v odjugi
cette personne sue l'ennui, l'orgueil ta oseba izpuhteva, izžareva dolgočasje, oholost
ce livre sue le plagiat ta knjiga diši po plagiatu
faire suer des légumes, de la viande odstraniti vodo iz zelenjave, iz mesa s prvim kuhanjem, pečenjem
faire suer les bournous izkoriščati domačo delovno silo v severni Afriki (o evropskih kolonistih)

suivre* [sɥivrə] verbe transitif slediti (quelqu'un komu), iti za (kom), priti za (kom); zasledovati; spremljati, iti s kom; priključiti se (komu); iti vzdolž; kreniti; obiskovati, poslušati (predavanja); ravnati se po, ubogati; opazovati, nadzorovati; verbe intransitif slediti; pozneje, nato priti

se suivre slediti si
à suivre nadaljevanje sledi
comme suit kot sledi
exemple masculin à suivre posnemanja vreden zgled
il suit de là que ... iz tega sledi, da ...
suivre le chemin iti po poti naprej
suivre le droit chemin (figuré) ostati pošten(jak)
suivre la côte pluti vzdolž obale
suivre un cours obiskovati tečaj, predavanja
suivre le cours d'un fleuve iti vzdolž reke
suivre son cours iti svojo pot; normalno potekati
suivre les conseils poslušati, ubogati nasvete
suivre la mode ravnati se po modi
suivre le mouvement (figuré) plavati s tokom; napraviti, delati kot drugi
suivre un parti pripadati neki stranki
suivre quelqu'un en pensée biti v mislih pri kom
suivre quelqu'un de près biti komu tik za petami
suivre une profession opravljati (neki) poklic
suivre le théâtre često iti, zahajati v gledališče
suivre quelqu'un dans la tombe umreti kmalu za kom
suivre les traces, les pas de quelqu'un iti, stopati po stopinjah kake osebe
suivre un traitement (médecine) zdraviti se
suivre quelqu'un toujours et partout ne se ganiti od koga
je ne puis vous suivre ne morem slediti vašim besedam
cet élève ne suit pas en classe ta učenec ne sledi pouku, ni pazljiv v šoli
la nuit suit le jour noč pride za dnevom
sa maison suit la mienne njegova hiša pride (po svoji legi) za mojo
sa femme le suit dans tous ses voyages njegova žena ga spremlja na vseh njegovih potovanjih
suivre un élève nadzirati delo in napredek učenca
le médecin suit le malade zdravnik nadzira potek bolezni pri bolniku
suivre quelqu'un du regard, des yeux spremljati koga z očmi, gledati za kom
le souper fut suivi de la danse večerji je sledil ples
(prière de) faire suivre! (F. S. na pismih) (prosimo) poslati za naslovljencem!
faire suivre quelqu'un dati koga nadzirati
se suivre à la queue leu leu, à la file iti eden za drugim, v gosjem redu
les jours se suivent et ne se ressemblent pas (proverbe) vsak dan prinese kaj novega