Franja

vêlik (-íka -o)

A) adj.

1. grande, grosso, bello, buono, alto, forte, capace, largo; (tudi pren.) madornale, maiuscolo, pesante, rispettabile, ragguardevole:
velik nos un grande naso, un nasone
veliki lov caccia grossa
veliko premoženje un bel patrimonio
velika vsota forte somma, somma ragguardevole
velika torba una borsa capace
velik del dobička larga parte degli utili
velika napaka errore madornale
velika goba fungo maiuscolo

2. (ki izraža razsežnost) grande, di:
dva hektara velik travnik un prato di due ettari, grande due ettari
politik velikega stila un politico di grande stile
pren. pojesti modrost z veliko žlico sapere dove il diavolo tiene la coda
pren. strah ima velike oči paura fa novanta
rel. velika noč Pasqua
pren. velik bogataš riccone, creso, nababbo
velik dotok illuvie
velik izdatek dispendio
časn. velik naslov spallone
velik neotesanec zoticone
velik nered fiera, casamicciola, scombussolio
velik (mesarski)
nož coltella
pren. velik otrok zuzzurellone tosk.
velik ploščat čopič pennellessa
pren. velik prah polverone
avt. velik tovornjak bisonte della strada
velik transparent striscione
pog. velika količina barcata, buggerio, mare
velika množina arsenale, miriade, vulg. fottio
velika zmešnjava bailamme
velika ženska donnone, donnona
šalj. velika žepna ura martinaccio
šalj. velika živina bonzo, pezzo grosso
PREGOVORI:
velike ribe male žro il pesce grande mangia il pesce piccolo

B) velíki (-a -o) m, f, n
zgodilo se je nekaj velikega è successo qualcosa di grande
PREGOVORI:
iz malega raste veliko dalle cose piccole nascono le grandi
kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni non lasciar il poco per l'assai ché forse l'uno e l'altro perderai

velikan moški spol (-a …) der Riese; (zelo velik človek) der Hüne; (nekaj velikega) der Riese, der [Koloß] Koloss

venir* priti, prihajati; voziti se, potovati; pojaviti se; izvirati iz, nastati; zgoditi se; uspevati, rasti; spodobiti se

venir bien pristati (obleka)
no me viene to mi ni prav
viene borracho čisto pijan je
la República por venir bodoča republika
verlas venir (pop) biti strasten kvartopirec
hacer venir dati poklicati (prinesti); povabiti
viene en el diario je v časopisu
ni va ni viene (fig) čisto neodločen je
al venir él ob njegovem prihodu
venga lo que viniere naj pride, kar hoče; na vsak način
ir y venir sem in tja hoditi, sprehajati se
¡ven acá! pridi sem! poslušaj!
¡venga! pridite sem! sem s tem! no prav! zaradi mene!
¡venga esta carta! daj mi to pismo!
¡venga esa mano! udari (sezi) v roko! daj roko!
venir a: venir al mundo na svet priti
le diré lo que viene al caso mu bom že povedal, kar mu gre; fig mu bom odkrito povedal
¡vengamos al caso! preidimo k stvari!
hacer venir al suelo na tla vreči
vino a ello gustoso rade volje je pristal na to
venir a menos zmanjšati se, upadati, pojemati; propasti
por fin vino a conseguirlo končno je to dosegel
viene a ser lo mismo to je (skoraj) isto, to je vseeno
vino a verme bil je pri meni, obiskal me je
venir con: ¡no me vengas con bromas! pustimo šale! z menoj ni šale!
viene con él (on) pride z njim; on je na njegovi strani
venir de: de ello viene iz tega sledi
venir de hacer pravkar napraviti
venir en: venir en ayuda priti na pomoč
no me viene en gana to mi ne pade v glavo, ni govora!
cuando le venga en gana kadar se Vam bo ljubilo
vino en declarar que končno je izjavil, da
vengo por V. prihajam zaradi Vas; prihajam po Vas
¡venga por acá! pridite semkaj!
venir haciendo a/c (že dalj časa) nekaj delati
venir corriendo priteči
venir volando prileteti
viene cansado utrujen je
vengo herido ranjen sem
venir molido do smrti sem utrujen
eso me viene clavado (fig) to mi pride kot poklicano (kot nalašč); pristoji mi kot ulito
venir rodado priti kot poklicano (kot nalašč)
venirse priti, iti; vzhajati, zavreti (mošt)
venirse a alg. napasti koga
venirse a tierra, venirse abajo zrušiti se, sesesti se
la sala se venía abajo (fig) dvorana je bobnela od viharnega odobravanja
venirse a buenas prijateljsko se poravnati (pobotati)
venirse cayendo (durmiendo) skoraj pasti (skoraj zaspati)

venticinque agg.; m

1. petindvajset:
opera in venticinque volumi delo v petindvajsetih zvezkih
venticinque lettori tistih nekaj bralcev
oggi è il venticinque danes smo petindvajsetega
nel '25 petindvajsetega leta

2. pren. knjižno maloštevilni, redki

venus² -eris, f (indoev. kor. *u̯en- želeti, ljubiti, veseliti se, prebivati, zmagati (zmagovati), dobivati; prim. skr. vanas želja, sla, ljubkost, vaníḥ želja, vánati, vanṓti želi, zahteva, ljubi, zmaguje, dobiva, lat. veneror, venustus, venustās, venerius, stvnem. wunnia = nem. Wonne užitek, ugodje, stvnem. wini prijatelj, stvnem. wonēn = nem. wohnen, stvnem. giwon = nem. gewohnt, stvnem. wunsc = nem. Wunsch, stvnem. wunsken = nem. wünschen)

1. ljubkost, mičnost, mik, mikavnost, milina, miloba, milota, čar, šarm, dražest, privlačnost, očarljivost, lepota: Plin. idr., quo fugit venus? H., bene nummatum decorat suadela venusque H., ordinis virtus et venus H., ille habet suam venerem Sen. ph. nekaj, kar ga dela prikupnega, kar ga priporoča, illa solis Atticis concessa venus Q., fabula nullius veneris H.; pl.: omnes veneres atque venustates Pl., omnes dicendi veneres Q.

2. ljubezen, ljubezenska slast, spolno občevanje: prisca, melior H., omnem refugerat Orpheus femineam venerem O., marita O. zakonska ljubezen, iuvenum sera venus T. mladeniči začenjajo pozno ljubiti; evfem. uživanje ljubezni, ljubezenski objem, spolna (telesna, poltena) združitev, spolni odnos, spolnost, seks, spoj: venerem pati O., incertam venerem rapientes H. negotovo ljubezen uživajoči, Minotaurus veneris monumenta nefandae V., frigidus in venerem V., veneris initium Cels. spolnega nagona; o živalih: venerem rapere V. obrejiti se, postati breja, venerem certis repetunt armenta diebus V.; meton.
a) seme: genitalem arvum rapit venerem V.
b) predmet ljubezni, ljubica, ljubimka: parta meae veneri sunt munera V., quae te cumque domat venus H., sera venus O. stara, matora, periuria veneris Tib. zaljubljencev, nec veneres hoc fallit Lucr. to vedo naše zaljubljene ženske. Klas. le pooseb. kot nom. propr. Venus -eris, f Vénera, boginja lepote, ljubezni in zakonske zveze, zgodaj poistovetena s feničansko Astarto in grško Afrodito; po mitološkem izročilu hči Jupitra in Dione (po drugih rojena iz morskih pen), Vulkanova soproga, mati Kupida (Amorja) in Eneja, pramati rodovine Julijcev: Varr., H., Lucr. idr., Veneris puer (= Cupido) O., Veneris filius (= Cupido) O., (= Aeneas, sin Anhiza in Venere) V., Venere prognatus (šalj. = Caesar) Caelius in Ci. ep., mensis Veneris O. april, stella Veneris (tudi samo Venus) Ci. Venera = Danica, Večernica, Venus caelestis (naspr. vulgaria) Ap.; meton.
a) (spolna) ljubezen, spolni odnos, spoj: sine Cerere et Libero friget Venus Ter.; v tem pomenu pišejo novejši izdajatelji del latinskih pesnikov in piscev večinoma venus.
b) Vénera = Vénerin met, najsrečnejši met pri kockanju, kadar je kazala vsaka kocka na zgornji strani drugačno število (naspr. canis): quem Venus arbitrum dicet bibendi? H. me quoque per talos Venerem quaerente secundos semper damnosi subsiluere canes Pr., Venerem iecerat Augustus ap. Suet. — Od tod

1. adj.
a) venerius (redko in slabše venereus) 3 (iz apelat. venus) spolen, čuten, poltén, nečist, sramodejen: Plin. idr., amor N., amores Col., complexus Ci., voluptates Ci. ali res Ci., N., Col. = spolni odnos(i), morbus Vitr. spolna bolezen, delphinus Gell. pohotna.
b) Venerius (redko in slabše Venereus) 3 (iz lastnega imena Venus) Vénerin, Véneri posvečen: antistita ali sacerdos Pl., Venerii servi tudi samo Venerii Ci. služabniki eriške Venere (gl. Eryx), Venerius homo Ci. Venerin hlapec (porogljivo o Veru (Verres)), Veneria pira Col., Plin. Venerine hruške (vrsta hrušk), Sicca Veneria, gl. Sicca, Venerius iactus ali samo Venerius -iī, m (sc. iactus) Ci. Vénerin met (gl. zgoraj); tako tudi: hoc Venerium est Pl. srečen met.

2. subst. Veneriae -ārum, f Vénerine školjke, neka vrst školjk: Sen. ph., Plin.

verjéti to believe (komu someone); (zaupati) to trust

lahko mi to verjamete you can take it from me
verjamem samo, kar vidim seeing is believing
ali lahko verjamemo njegovi besedi? can his word be trusted?
tega pa ne verjamem (pogovorno) I don't fall for that one
ne verjéti to disbelieve
sveto verjéti to cling to (ali to cherish) a belief
to naj ti drugi verjamejo! see if others believe that!
bi verjeli kaj takega! would you believe it!
če verjameš ali ne believe it or not
verjéti nekaj neverjetnega (figurativno) to swallow a camel
rad ti verjamem I willingly believe you
nisem tako neumen, da bi to verjel I am not so foolish as to believe it
komaj verjamem svojim očem I can hardly believe my eyes, I can hardly trust my own eyes

verse¹ [və:s] samostalnik
stih, verz; kitica, strofa; pesništvo, poezija
cerkev vrstica (iz biblije)
(edninska konstrukcija) stihi

in verse v stihih
blank verse blankverz, neriman stih
verse monger rimar, rimač, pesnikun
a poem of 5 verses pesem s petimi kiticami
to cap verses povezati stihe tako, da je zadnja črka predhodnega stiha tudi začetna črka naslednjega stiha
to give chapter and verse for navesti točne podatke o delu, iz katerega je vzet citat (navedek)
to quote a few verses from Byron citirati nekaj verzov iz Byrona

vertigine f

1. med. vrtoglavica, omotica:
cosa da far venire le vertigini pren. nekaj presenetljivega, da se ti v glavi zvrti
avere le vertigini pren. zmotiti se
soffrire di vertigini bolehati za vrtoglavico

2. pren. omotica; vznemirjenje

3. veter. (capostorno) vrtoglavost

vêrz (stih) verse; line (of poetry)

majhen vêrz verset, versicle
v vêrzih in verse
delati, kovati vêrze to versify, to write verse
citirati nekaj vêrzov iz Prešerna to quote a few lines (ali a short passage) from Prešeren
neriman vêrz blank verse

vēscor, vēscī (—) (—) (etim. nezanesljivo dokazana beseda; morda iz *vē- (= au proč, od; prim. au-fero) in *ē(d)scor (gl. edō); prim. lat. ēsca, ēscō, got. fra-itan = nem. fressen; potemtakem bi bil osnovni pomen vesci = odjesti (odjedati)) klas. le o ljudeh

1. hraniti se, prehranjevati se (starejše živiti se), živeti ob čem, jesti, uživati (kako jed); z abl. instrumenti: Plin. idr., Numidae … lacte et ferina carne vescebantur S., nec (sc. dii) iis escis aut potionibus vescuntur, ut … Ci., vesci humanis corporibus L., piris H.; neklas. analogno po glag. edere tudi z acc.: Acc. ap. Non. idr., vesci insolita Sen. fr., sacras laurus Tib., glandem Iust., humanam carnem Plin., milvus coepit vesci singulas (sc. columbas) Ph., ut infirmissimos suorum vescerentur T.; s praep.: ex (ob) eadem mensa vesci Sen. rh., delphinus ex hominum manu vescens Plin., vesci de sacerdotalibus cibis Hier., in ea (sc. mensa) Cu., in aridis Amm. živeti, životariti; abs.: Plin., Dig., Amm. idr., ad vescendum hominibus apta (sc. pecus) Ci., vescendi causā omnia exquirere S., vescere sodes! H.; occ.
a) nekaj prigrizniti, pomalicati, starejše založiti: vescebatur et ante cenam Suet.
b) obedovati, jesti, gostiti se: vescentes sub umbra (v senci) L., argentum ad vescendum factum L. srebrno namizje, vescebantur in villa T.

2. metaf. nasploh uživati, imeti, uporabljati kaj, posluževati se česa, izkoriščati kaj, posegati po čem: Acc. ap. Non. idr., armis, arce hac Pac. ap. Non., voluptatibus Ci., aurā aetheriā V. uživati etrski zrak = dihati, živeti = vesci vitalibus auris Lucr., loquella inter se vesci Lucr. pogovarjati se, razgovarjati se. — Act. soobl. vēscō -ere hraniti: quis nos vescet carne? Tert. po Vulg., vescendi pupilli causā Ulp. (Dig.) za prehranitev mladoletnika (nedoletnika); v pass.: pulpa dicta, quod cum pulte olim mixta vescebatur Isid.

vesêlje joy, gaiety; joyfulness; gladness; pleasure; delight

komu v vesêlje to the delight (ali to the joy) of someone
z vesêljem with plesure
solze vesêlja tears pl of joy
kvarilec vesêlja killjoy, wet blanket
bil je ves iz sebe od vesêlja he could not contain himself for joy
imam veliko vesêlje s svojimi otroki my children give (ali afford) me much pleasure
ne maram vam kvariti vesêlja I won't spoil your pleasure
radi bi ji napravili nekaj vesêlja we would like to give her some pleasure
skakati od vesêlja to leap for joy
z vesêljem sem sprejel vaše vabilo I gladly accepted your invitation
vriskati od vesêlja to shout with joy

via²

A) avv.

1. proč, stran:
via di qui!, via di li! proč!, stran!
andar via oditi; izginiti
balzò in piedi e via come un fulmine skočil je pokonci in odvihral kot strela
buttare, gettare via vreči proč, odvreči
buttare, gettare via denaro, tempo zapravljati denar, čas
dare via oddati, podariti, prodati
essere via pog. biti zdoma, ne biti v mestu
essere di fuori via pog. biti tuj:
usanze di fuori via tuji običaji
levar via odstraniti, umakniti
mandar via qcn. koga spoditi, odpustiti (iz službe)
mandar via qcs. kaj odposlati
portar via odnesti, odnašati, ukrasti; pren. odvzeti:
un lavoro che porterà via alcuni mesi delo, ki nam bo vzelo nekaj mesecev
tirar via pohiteti; kaj narediti na hitro in slabo

2.
e così via, e via dicendo, e via di questo passo in tako dalje

3.
via via (a mano a mano) (polagoma, postopoma) ko:
via via che il tempo passa i ricordi sbiadiscono s časom spomini zbledijo

B) inter.

1. proč!, stran!

2. šport start!, gremo!:
pronti... via! pozor... start!

3. (izražanje spodbujanja)
animo, via! le pogumno!, dajmo, no!

4. (izraža nejevernost, grajo, nestrpnost)
via, non ti credo ne, tega ti ne verjamem
via, finiscila! daj no, nehaj že enkrat!

C) m invar. šport start, startni strel, znak za začetek:
dare il via a dati znak za start; pren. začeti kaj

vía ženski spol pot, cesta; železnica, tir; figurativno ravnanje, sredstvo

vía aérea vzpenjača
vía ancha, estrecha širok, ozek tir
vía de comunicación prometna pot
vía crucis križev pot; fig stiska, bridkost
vía férrea železniška proga, železnica
vía láctea rimska cesta (na nebu)
vía normal (železniški) normalen tir
ancho (interior) de la vía širina tira
cambio de vía kretnica
cruce de vía(s) železniško križišče
paso de vía križišče poti
de (ali a) vía doble dvotiren
de vía normal normalnotiren
por vía de v svojstvu (kot)
por vía de excusa kot opravičilo
por vía de elección z volitvijo
por vía postal po pošti
por vía de Francia čez Francijo
hacer de una vía dos mandados (fig) dve muhi z enim udarcem pobiti
poner en la vía (fig) nekaj v tir spraviti
estar en vías de nameravati
por vías de hecho resnično, dejansko, z dejanjem

victōria -ae, f (victor)

1. zmaga: cruenta, incruenta S., dubia C., matura, mitis L., secunda Auct. b. Hisp., laeta H., pulcherrima L., Plin. iun., victoria, quae naturā insolens et superba est Ci. ki ima po svoji naravi v sebi nekaj objestnega in ošabnega, victoriae triumphus L. zaradi zmage, nuntius victoriae ad Cannas L., nihil deinde a victoria cessatum L. po zmagi, victoriam conclamare C. zagnati zmagovalni krik (druge zveze z glag. išči pod ustreznimi glag.); s subjektnim gen.: Sullae victoria (= Sullana victoria) S.; redko z objektnim gen.: civilis belli victoria Ci., Suet. v vojni s sodržavljani; pogosto nadomeščajo objektni gen. skloni s praep. de, ex (nad) ali pa kak adj.: victoria de Veientibus, de Hannibale Poenisque L., de Romanis Iust., Fabii ex Allobrogibus Vell., domestica, externa victoria Ci. nad domačini, nad zunanjimi sovražniki, Spartana Cu. nad Spartanci.

2. metaf. zmaga v pravdah, pri volitvah ipd., uspeh: victoriam consequi (v pravdi) Ci., victoria nocentissimi (sc. in litibus) Ci., victoria certaminis L. v prepiru, litium Plin., victoria penes patres fuit L. (= starešine so dosegli svoj namen), victoria ex collega, de patribus L.

3. pooseb. Victōria -ae, f Viktórija = Zmága, boginja zmage: Pl., Varr., Ci., L., O., Victoria aurea L. pozlačen kip boginje zmage.

viola samostalnik
1. (godalo) ▸ brácsa, mélyhegedű, violaPovezane iztočnice: viola d'amore, viola da gamba

2. (igranje viole) ▸ brácsaPovezane iztočnice: solistična viola

3. pogosto v množini (navijač) ▸ viola [az NK Maribor labdarúgóklub szurkolója] Viole pa so navijale, nekaj dela so imeli možje postave z njimi le ob prihodu na štadion. ▸ A violák pedig szurkoltak, a rend éber őreinek csak akkor volt velük némi munkája, amikor megérkeztek a stadionhoz.

4. tudi v pridevniški rabi (o barvi) ▸ violaLetošnjo jesen spet prihajajo v modo naravni in zdravi lasje, jesenski trend pa bo zopet vrnil nekaj priljubljenih viola odtenkov. ▸ Idén ősszel ismét a természetes és egészséges haj jön divatba, az őszi trend pedig visszahoz néhány közkedvelt violaárnyalatot.

virus samostalnik
1. (povzročitelj bolezni) ▸ vírusGripo povzroča virus, ki okuži dihalni sistem, nos, grlo in pljuča. ▸ A légzőszerveket, az orrot, a torkot és a tüdőt megfertőző vírus okozza az influenzát.

2. (v računalništvu) ▸ vírus, számítógépes vírusKo je virus okužil en računalnik v omrežju, se je samodejno začel širiti na druge, ki so bili povezani v isto omrežje. ▸ Amikor a vírus megfertőz egy számítógépet a hálózatban, automatikusan átterjed a többi, ugyanabba a hálózatba csatolt gépre is.
Povezane iztočnice: izsiljevalski virus

3. (hitro rastoč trend) ▸ vírus, trend
Med delavkami razsaja virus bolniških izostankov z dela. ▸ A dolgozók között terjed a betegség miatti, a munkából való távolmaradás vírusa.
Opažam, da ko se v dvorani vzpostavi ta energija, ta virus smeha, se zgodi nekaj fantastičnega. ▸ kontrastivno zanimivo Megfigyeléseim szerint amikor a csarnokban felszabadul ez az energia, felharsan a nevetés, valami fantasztikus megy végbe.
Virus socialnega nezadovoljstva na Kosovu je zelo nevaren. ▸ Nagyon veszélyes a társadalmi elégedetlenség vírusa Koszovóban.

víšji higher; superior

víšja izobrazba higher education
víšja modrost superior wisdom
víšji sloji the upper classes of the population
ima se za nekaj víšjega he thinks himself superior

vmes|en (-na, -no) intermediär; dazwischenliegend; časovno: zwischenzeitlich; Zwischen- (čas die Zwischenzeit, člen das Zwischenglied, gostitelj biologija der Zwischenwirt, obrok die Zwischenmahlzeit, podplat die Zwischensohle, predlog der Zwischenantrag, prostor der Zwischenraum, rezultat das Zwischenergebnis, stadij das Zwischenstadium, strop der Zwischenboden, die Zwischendecke, barva die Zwischenfarbe, bilanca die Zwischenbilanz, kontrola die Zwischenprüfung, krvavitev medicina die Zwischenblutung, oblika die Zwischenform, sezona die Zwischensaison, sodba das Zwischenurteil, stena die Zwischenwand, stopnja die Zwischenstufe, številka die Zwischengröße, vrednost der Zwischenwert, obresti Zwischenzinsen množina, možgani množina das Zwischenhirn, poročilo der Zwischenbericht, stanje der Zwischenzustand, tkivo das Zwischengewebe)
nekaj vmesnega ein Zwischending

vnapréj adv. in avanti, in anticipo, anticipatamente; pre-:
vnaprej določiti prefissare, predeterminare
vnaprej določiti datum odhoda prefissare la data della partenza
vnaprej javiti, obvestiti preavvertire, preavvisare, prevenire
vnaprej javiti stranki, da je pošiljka odposlana preavvisare il cliente della avvenuta spedizione
vnaprej povedati premettere
naj vnaprej povem nekaj splošnih razmišljanj desidero premettere alcune considerazioni generali
vnaprej pripraviti preordinare, precostituire, predisporre
vse je (vnaprej) pripravljeno za odhod tutto è predisposto per la partenza
vnaprej znan scontato

vocation [voukéišən] samostalnik
poklic, profesija; zaposlitev; namestitev; stroka; nagnjenje, dar, talent, sposobnost; klic, poziv (for, to za)
notranji nagon
religija božji poziv

mechanical vocations rokodelski poklici
to choose a vocation izbrati poklic
she has some vocation to music ima nekaj daru za glasbo
he has littie or no vocation for teaching ima malo ali nobene sposobnosti (daru) za učitelja
to mistake one's vocation zgrešiti svoj poklic