Franja

tutulus -ī, m tútul, visoka frizura (visok nakit iz las), sestoječ iz spredaj nad čelom zvitih in med seboj spletenih kit; videti je bila kot kvišku stoječa pentlja iz spletenih las, nosila pa sta jo zlasti flamen in njegova soproga (flaminica): Tert. idr., tutulati dicti hi, qui in sacris in capitibus habere solent ut metam; id tutulus appellatus ab eo quod matres familias crines convolutos ad verticem capitis quos habent vit[ta] velatos dicebantur tutuli, sive ab eo quod id tuendi causa capilli fiebat, sive ab eo quod altissimum in urbe quod est, arcs, tutissimum vocatur Varr., tutulum vocari aiunt flaminicarum capitis ornamentum, quod fiat vitta purpurea innexa crinibus, et exstructum in altitudinem Fest.

Überblick, der, pregled (über nad); den Überblick verlieren izgubiti pregled; einen guten Überblick besitzen imeti dober pregled

Übersicht, die, pregled (über nad); (Tabelle) preglednica; die Übersicht haben über imeti pregled nad

überwiegen^*2 prevladovati (etwas nad čim)

ulcīscor, ulcīscī, ultus sum (menda iz ulcus; potemtakem je osnovni pomen ulcisci „gnoj (= srd, mržnjo) nabirati zoper koga“)

1. (abs.) maščevati se: sic definitur iracundia: ulciscendi libido Ci., sensum doloris mei ad ulciscendi tempora reservabo Ci.

2. maščevati se komu, nad kom, osvetiti se komu, kaznovati koga, starejše pokoríti koga: Pl., Ter., Luc. fr., H., Pr. idr., eos cives, qui contra patriam arma ceperunt, omnibus sententiis ulciscor Ci., victos acerbius S., rei publicae inimicos Ci., consuevisse deos, quos pro scelere eorum ulcisci velint, his secundiores interdum res concedere C.

3. maščevati kaj, kaznovati kaj, maščevaje kaznovati kaj, preganjati kaj, (po)grajati kaj, (po)karati kaj: Plin. iun., Ph., Iust. idr., scelus Ci., iniuriam Ci., Q., non solum publicas, sed etiam privatas iniurias C., iniurias malebat oblivisci quam ulcisci N., Etruscorum iniurias ulcisci bello Ci., mortem alicuius Ci., victoriae crudelitatem Ci., libidines regum H., iracundiam alicuius Ter., ultum ire iniurias S. iti maščevat = hoteti maščevati.

4. maščevati koga, maščevati se za koga: umbras sociorum V., cadentem patriam V., fratrem, caesos fratres O., (sc. Orestes) patris ulciscendi causā supplicium de matre sumpsit Ci., ut ipsi se dii immortales ulciscerentur Ci., arma, quibus possis te ulcisci Ci., tempus ulciscendi sui Ci., nisi hanc iniuriam meque ultus fuero pulchre Pl.; metaf.: a ferro sanguis humanus se ulciscitur Plin.

5. s pass. pomenom: irae graviter ultae L., ulta ossa patris O., quidquid ulcisci nequitur S., quae defendi et ulcisci fas sit L.

ultiō -ōnis, f (ulcīscī) maščevanje, (maščujoča) kazen, starejše osvéta: Vulg., Lact., Hier. idr., iusta Cu., Val. Max., ruptores pacis ultioni mactandos esse T., ultionis cupidus Val. Max., ultionis cupiditas ali cupido T. maščevalnost, želja po maščevanju, voluptas ultionis Q., ultionem petere L. iskati maščevanje, hoteti se maščevati, ohlajati srce, ultionem exigere Val. Max., ultionem petere ab aliquo L., Cu., T. maščevati se nad kom ali komu; s subjektnim gen.: patris, amici Vell., deorum immortalium Sen. rh.; z objektnim gen.: tot malorum Cu., inimicitiarum Vell. nad osebnimi sovražniki, noxiorum Vell. kaznovanje, kazen, ultio violatae per vim pudicitiae L. maščevanje za … , ultionem ab aliquo exigere necati infantis (zaradi umora otroka, zaradi detomora) Iust. Pooseb. Ultiō -ōnis, f Osvéta, Maščevalka, boginja maščevanja: Caecina aram Ultioni statuendam censuit T.

umíti umívati to wash; pesniško to lave; (rano) to bathe

umíti, umívati si glavo (lase) to shampoo, to have a shampoo, to wash one's hair
umíti, umívati si roke to wash one's hands
umíti, umívati se to wash (oneself), to have a wash, to do (ali to perform) one's ablution
umíti, umívati si roké nad čim (figurativno) to wash one's hands of something (nad to zadevo of this affair)
roka roko umiva (figurativno) one good turn deserves another, scratch my back and I'll scratch yours

unguis -is, abl. -e, pesn. -ī, m (prim. skr. nakháḥ = gr. ὄνυξ [gen. ὄνυχος] = hr. nokat = sl. noht = lit. nãgas = got. nagls = stvnem. nagal = nem. Nagel; prim. še sl. in hr. noga, lit. nagà kopito)

1. noht (človeških prstov na roki in nogi): Pr., Petr., Plin. idr., ungues recidere Cu., ferro subsecare O., praesecare ali ponere H. (ob)rezati, cultello purgare H., sectis unguibus H. z obrezanimi (topimi) nohti, ungues rodere H. gristi (si) nohte (pri napornem razmišljanju), medium unguem ostendere Iuv. (iztegniti in) pokazati sredinec (znamenje najhujše zavrnitve (ker so imeli sredinec za nesramni prst)); preg.: de tenero ungui H. (po gr. ἐξ ἁπαλῶν ὀνύχων) „od (do) koncev prstov“, „od (do) nohtov“ = z dušo in telesom; ab imis unguibus ad verticem Ci. „od nog do glave“, „od glave do peta“; a rectā conscientiā traversum unguem non oportet discedere Ci. ep. ali te numquam ab illā ne transversum quidem unguem ut dicitur, recessisse H. „ne za prečen (počezen) noht (prst)“ = ne (niti) za las (podobno: si tu ex isto loco digitum transvorsum aut unguem latum excesseris Pl., non ungue latius digredi ali discedere Ap. in elipt.: nec transversum unguem, quod aiunt, a stilo Ci. ep.); homo, cuius pluris unguis, quam tu totus es Petr. čigar mezinec mi je ljubši kot ti ves; ad unguem, in unguem (gr. ἐς ὄνυχα, ἐπ' ὄνυχος) „do preizkušnje z nohtom“ = kar najnatančneje (izraz je vzet iz besednjaka kiparjev, ki so z nohtom preizkušali gladkost svojega dela): ad unguem materiem dolare Col., carmen decies castigare ad unguem H., omnis in unguem secto via limite quadret V., suturae in unguem committuntur Cels., uti crepidines … in unguem … coniungantur Vitr.; pren.: ad unguem factus homo H. človek uglajenega vedenja, fino olikan.

2. živalski parkelj, krempelj (starejše paznohet), taca, šapa (ungula je parkelj liho- in sodoprstih kopitarjev): H., O., Col., Plin., Mart. idr., leonis ungues V., praedam ex unguibus ales proiecit V.

3. metaf. (nohtu podobne reči)
a) noht = končina, rob, npr. rožnih listov: Plin.; lesenega dela pri trsu nad očesom: Col.
b) kavelj, kljuka: ferrei Col.
c) bela lisa v človeškem očesu: Cels.
d) neka školjka, morda morska nožnica: Varr.

upper¹ [ʌ́pə] pridevnik
gornji, višji
figurativno višji, vzvišenejši

upper arm nadlaket
upper brain veliki možgani
upper circle gledališče drugi balkon, druga vrsta
upper classes gornji sloji (družbe)
upper coat površnik
upper crust skorja (kruha itd.), ameriško, sleng premožni sloji družbe
the Upper House Gornji (lordski) dom
upper leather gornje usnje (za čevlje)
upper dog sleng zmagovalec
upper hand premoč, nadvlada
upper lip gornja ustnica
the upper Rhine gornji Ren
upper storey gornje nadstropje; figurativno glava, pamet, možgani
the upper ten (thousand) plemstvo, aristokracija, bogataši in visoka družba
upper works navtika deli ladje nad vodno površino
to get the upper hand dobiti premoč, zmagati, nadvladati; dobiti prvenstvo
he has something wrong in his upper storey v njegovi glavi ni vse v redu

upward(s) [ʌ́pwəd(z)] prislov
kvišku, gor, navzgor (tudi figurativno)
dalje, naprej; proti vodnemu toku, ob vodi navzgor; proti notranjosti dežele; proti (glavnemu) mestu

upward(s) of (10 years) več kot, nad (10 let)
16 years and upward(s) 16 let in več
from 10 dollars upward(s) od 10 dolarjev naprej, dalje (više)
from the l6th century upward(s) od 16. stoletja dalje
upward(s)s of ten thousand več kot deset tisoč
men of forty and upward(s) možje, stari 40 let ali več
upward(s) cercle šport veletoč
the boat turned bottom upward(s)s čoln se je prevrnil
to look upward(s) pogledati kvišku
to follow a stream upward(s) iti ob reki v smeri proti izviru
the prices tend upward(s) cene se dvigajo

utapljati kaj v alkoholu frazem
(o popivanju) ▸ alkoholba fojt valamit, mélyen a kancsó fenekére néz
Svoje težave čedalje pogosteje utaplja v alkoholu. ▸ Bánatában egyre többször néz a kancsó fenekére.
Nezadovoljstvo nad sabo pogosto utapljajo v alkoholu. ▸ A saját magukkal való elégedetlenséget gyakran fojtják alkoholba.
Sopomenke: utopiti kaj v alkoholu

utŕgati (-am) | utrgávati (-am)

A) perf., imperf.

1. cogliere, spiccare:
utrgati gobo, rožo cogliere un fungo, un fiore

2. strappare, rompere:
utrgati vrv rompere la fune

3. detrarre, defalcare:
utrgati od plače detrarre dal salario

4. pren. (odvzeti) sottrarre; prendere, portar via, assorbire:
utrgali so mu del zemlje gli hanno sottratto parte del terreno
študij mu utrga veliko časa lo studio assorbe molto del suo tempo

B) utŕgati se (-am se) perf. refl.

1. staccarsi; franare:
pobočje se je utrgalo il pendio è franato

2. pren. distaccarsi, andarsene; delinearsi:
v temi se je utrgala senca nelle tenebre si delineò un'ombra

3. pren. balenare; scoppiare:
na nebu se je utrgal blisk nel cielo balenò un fulmine
v dvorani se je utrgalo ploskanje nella sala scoppiò fragoroso un applauso
nad mestom se je utrgal oblak sulla città si è abbattuto un nubifragio
tako se je napil, da se mu je utrgalo si ubriacò al punto da uscire di senno

C) utŕgati si (-am si) | utrgávati si (-am si) perf., imperf. refl. sacrificare:
utrgati si čas sacrificare del tempo
pren. utrgati si od ust togliersi, cavarsi (il pane) di bocca

užáljen offended

užáljena nečimrnost wounded vanity
biti užáljen to take offence (ob, nad at), to be offended (with something, by someone)
ni bil užáljen he did not take offence
užáljeno prislov offendedly

vantage [vá:ntidž] samostalnik
šport prednost; (redko) ugodnost

vantage ground ugodno (višje) mesto, ki daje prednost (nad nasprotnikom)
vantage point ugodna izhodiščna točka

vaunt [vɔ:nt]

1. samostalnik
bahanje, bahaštvo, širokoustenje, postavljanje

2. prehodni glagol
(po)hvaliti; slaviti, poveličevati, povzdigovati, bahati se z
neprehodni glagol
hvalisati se, bahati se, širokoustiti se, postavljati se (of s)
triumfirati (over nad)

to vaunt of one's success bahati se s svojim uspehom

vegliare

A) v. intr. (pres. veglio) bedeti
vegliare su ekst. bedeti nad

B) v. tr. bedeti, skrbeti za:
vegliare un malato bedeti pri bolniku

vēlārium -iī, n (vēlum 2.) plahta, ponjava; pl. velaria prestirala, ponjave, razpete nad amfiteatrom, da so gledalce ščitile pred prehudo sončno pripeko: sic pugnas Cilicis laudabat et ictus et pegma et pueros inde ad velaria raptos Iuv., nonnulli sub velariis (po novejših izdajah velariis) umbraculorum theatralium latent Amm.

velikóst grandeza f ; (format) tamaño m

v (nad)naravni velikosti de tamaño (más que) natural
naravna velikost tamaño natural

vēlum -ī, n (etim. nezadostno dokazana beseda; morda iz osnovne obl. *u̯ēx-lom > *u̯ex-lum (prim. tudi demin. vēxillum) iz indoev. kor. *u̯eg- tkati)

1. jadro: Pl., N., C., Auct. b. Alx., Macr., Hier. idr., antemnis subnectere velum O.; sg. kolekt.: pleno subit ostia velo V. z napetimi jadri, na vsa jadra, velo et remige portūs intrat O. z jadri in veslanjem, na vso moč; nav. pl. v raznih reklih: vela facere V., vela fieri imperavit Ci., vela pandere Ci. razpe(nja)ti jadra, vela dare Ci., vela dare ventis (notis) O. nastaviti jadra vetrovom = z vetrom (od)pluti, (od)jadrati; v enakem pomenu tudi samo: vela dare Ci., H., vela dare in altum L., V. ali per aequor H. ali ad patriam O.; toda vela dare rati O. dati ladji pluti, vela contrahere Ci. ep., H. ali subducere Cu., Auct. b. Alx. ali legere V. jadra zvi(ja)ti, spe(nja)ti, spodvezati (spodvezovati), pobrati (pobirati), vela deducere O. ali solvere V. jadra spustiti (spuščati), dvigniti (dvigati), razpe(nja)ti, vela parare O. usmeriti v beg; preg.: res omni contentione, velis, ut ita dicam, remisque fugienda Ci. = na vso moč; pren.: vela facere Ci. v govoru hitro napredovati, pandere vela orationis Ci., vela dare ingenio O. ali famae Mart., plenis gloriae velis feretur Val. Max., vela contrahere Ci., H., voti contrahere vela tui O.

2. occ. tkanina, ogrinjalo, zagrinjalo, zastor, zavesa, plahta, ponjava, pokrivalo, platno: Plin., Plin. iun., Suet., Hier. idr., tabernacula carbaseis intenta velis Ci. s tanko bombaževino; o plahtah, razpetih nad gledališči: Pr., Lucr., Val. Max.; hiperbola: velis amicti, non togis Ci.

3. meton. plovilo, ladja: non habent mea vela recursūs O., flabat adhuc eurus redituraque vela tenebat O.

vengar [g/gu] maščevati; kaznovati

vengarse en (ali de) maščevati se nad
vengarse de maščevati se zaradi
se ha vengado de mi maščeval se je nad menoj