Franja

Flōrentia -ae, f (flōrēns)

I. Floréncija (zdaj Firenze), etrursko mesto ob Arnu: Fl., Front. Od tod adj. Flōrentīnus 3 florentinski: colonia Front.; subst. Flōrentīnī -ōrum, m Florentinci, prebivalci florentinskega mesta: Plin., T. —

II. bot. florencija, nek trs, florencijski trs: Plin.

fondare

A) v. tr. (pres. fondo)

1. položiti temelje:
fondare una diga položiti temelje jeza
fondare sulla sabbia, sulla rena pren. graditi na pesku
fondare una città ustanoviti mesto, postaviti mesto

2. osnovati, ustanoviti:
fondare un circolo ustanoviti krožek
fondare un'impresa ustanoviti podjetje

3. pren. zasnovati, utemeljiti:
fondare una teoria zasnovati teorijo
fondare la difesa su prove inconfutabili zasnovati obrambo na neizpodbitnih dokazih

B) ➞ fondarsi v. rifl. (pres. mi fondo)

1. temeljiti, biti zasnovan:
le illazioni sono fondate su ipotesi errate sklepi temeljijo na zgrešenih predpostavkah

2. graditi (na čem); zanesti, zanašati se (na kaj):
non fondarti su vaghe promesse ne zanašaj se na neoprijemljive obljube

forcer [fɔrse] verbe transitif (pri)siliti, primorati; forsirati, pretiravati; povečati; s silo odpreti, s silo vzeti, izsiliti; premagati (ovire), ziomiti (odpor); popačiti (smisel); verbe intransitif forsirati, napenjati se

se forcer (pri)siliti se (à k)
forcer la porte vdreti, vlomiti vrata
forcer la porte de quelqu'un s silo si dobiti vstop h komu
forcer le pas pospešiti korak
forcer les raisins pospešiti zorénje grozdja
forcer sa voix napenjati glas
tous les obstacles premagati vse ovire
forcer l'admiration des ennemis izsiliti občudovanje pri sovražniku
forcer une ville s silo zavzeti mesto
forcer la main à quelqu'un koga primorati k delu, delovanju
forcer la consigne izsiliti vstop
forcer le destin upirati se, kljubovati usodi
forcer la nature hoteti napraviti več, kot moremo
forcer le sens d'un mot popačiti (skriviti) pomen besede
forcer de rames, de voiles na vse kriplje veslati, kar najhitreje jadrati

Forentum (s soobl. Ferentum) -ī, n Forént (Ferént), apul(ij)sko mesto (zdaj Forenzo): H., L. — Od tod preb. Forentānī -orum, m Forentani: Plin.

Formiae -ārum, f Fórmije, primorsko mesto Avrunkov v Laciju ob Apijevi cesti, sloveče po vinogradništvu in priljubljeno letovišče (zdaj Molo di Gaëta): Ci. ep., L., Mel., T., Suet., Fl., Symm. — Od tod adj. Formiānus 3 formijski, iz Formij, pri Formijah: Cat., ager, mons, saxa L., colles H., agri T.; subst.

1. Fōrmiānī -ōrum, m Formijani: Ci. ep., L., Vell.

2. Formiānum -ī, n (sc. praedium) Ciceronovo podeželsko posestvo, blizu katerega je bil umorjen: Ci. ep.; od tod dies Formiani (adj.) Mart. na tem posestvu prebiti dnevi.

formulario m

1. zbirka formul:
formulario chimico, farmaceutico zbirka kemičnih, farmacevtskih formul

2. formular, obrazec; vprašalnik:
riempire il formulario di una domanda di assunzione izpolniti formular prošnje za delovno mesto

fortificírati to fortify; to strengthen

fortificírati mesto to fortify a town

fortifier [-fje] verbe transitif utrditi; okrepiti, ojačiti

fortifier une ville utrditi mesto
ces exercices fortifient le corps te vaje krepijo telo

francoski pridevnik
(o Franciji in Francozih) ▸ franciaPovezane iztočnice: francoska Riviera, francoski jezik

Fregellae -ārum, f Fregéle (zdaj Ceprano), mesto Volkov, razdejano l. 125.: Corn., Ci., N., L., Vell., Sil. Od tod adj. Fregellānus 3 fregelski: bellum Ci., ager Ci. ep., L., vitis Col.; subst. Fregellānī -ōrum, m Fregelani, Fregelci: Corn., Ci., L.

Fresilia -ae, f Frezílija, mesto na ozemlju Marsov: L.

fronterizo mejen; nasproti ležeč

ciudad fronteriza mejno mesto

frontière [frɔ̃tjɛr] féminin meja

gare féminin frontière mejna postaja
incident masculin de frontière obmejni incident
région féminin, ville féminin, zone féminin de frontière mejna pokrajina, mejno mesto, mejni pas
trafic masculin à la frontière obmejni promet

Fugifulae -arum, f. Fugífule, samnitsko mesto L. (nav. Fulfulae).

Fulginia -ae, f Fulgínija, umbrijsko mesto: Sil. Od tod adj. Fulginās -ātis, fulginijski: Ci. ap. Prisc.; subst. Fulgin(i)ātēs -um, m Fulgin(ij)ati, Fulginijci, fulginijski prebivalci: Plin.

Fundī -ōrum, m Fúndi (zdaj Fondi) obrežno mesto v južnem Laciju z okolico, ki je slovela po dobrem vinu: Ci. ep., H., L., Mel., Suet. — Od tod adj. Fundānus 3 fundanski: ager Ci., solum O., lacus, vina Plin., Amyclae Mart. fundansko ozemlje mesta Amikel. Subst.
a) Fundānī -ōrum, m Fundani: L.
b) Fundāna -ōrum, n (sc. vina) fundanska vina: Mart.

funzione f

1. funkcija, delo, opravilo, dolžnost:
funzioni amministrative, direttive upravne, vodilne funkcije
funzione respiratoria, digestiva dihalna, prebavna funkcija
fu investito della funzione di primo segretario imenovan je bil na mesto prvega sekretarja
fare la funzione di qcn. opravljati funkcijo nekoga, nadomeščati koga
il facente funzione vršilec dolžnosti

2. mat. funkcija

3.
in funzione di odvisno od:
l'aumento della contingenza è in funzione dell'aumento del costo della vita zvišanje draginjskega dodatka je odvisno od rasti življenjskih stroškov

4. pren. vloga, naloga, namen:
sono attività che hanno una precisa funzione sociale, politica e culturale te dejavnosti imajo povsem določeno družbeno, politično in kulturno vlogo

5. relig. verski obred; ceremonija, slavnost:
le funzioni domenicali nedeljski obredi

6. pog. opravilo, opravek:
una funzione noiosa dolgočasno opravilo

Gābaōn -ōnis, f Gábaon, mesto v Judeji: VULG. Od tod

1. subst. Gābaōnītae -ārum, m Gabaoniti: VULG.

2. adj. Gabaōnīticus 3 gabaonski: servitus SID.

Gabiī -ōrum, m Gabiji, starodavno mesto v Laciju, vzhodno od Rima; v času latinske zaveze je bilo mesto precej veliko, ko pa ga je osvojil Tarkvinij Ošabni, je kmalu razpadlo. Slovelo je zaradi Junoninega bogoslužja in kamnolomov lehnjaka (láhkovca): V., H., L., PR. – Od tod adj.

1. Gabiensis -e gabijski: ager PLIN.