Franja

zmúzniti se escurrirse; deslizarse; calarse (skozi por) ; (odtegniti se obveznosti) rehuir (ali substraerse) a una obligación ; fam escurrir el bulto

zmuzniti se od odgovornosti eludir las responsabilidades; voj (zabušavati) emboscarse

zunánji exterior; externo

za zunanjo porabo (farmacija) para uso exterior
zunanji minister (v Španiji) Ministro m de Asuntos (A Relaciones) Exteriores
zunanje ministrstvo Ministerio m de Asuntos Exteriores
zunanja politika política exterior
zunanji svet mundo m exterior
zunanja trgovina comercio m exterior
zunanji videz las aparíencias

zunánjost, zunánjščina exterior m

sodeč po zunanjosti a juzgar por las apariencias
biti prijetne zunanjosti tener un exterior agradable

zvečér de noche; por la noche

pozno zvečer moy tarde
ob 8-ih zvečer a las ocho (8) de la noche
danes zvečer, drevi esta noche, hoy por la noche
jutri zvečer mañana por la noche
včeraj zvečer, sinoči anoche
predvčerajšnjim zvečer (ponoči) anteanoche

zvéza unión f ; conexión f ; (telefonska, prometna) comunicación f ; relación f , pol liga f , federación f , confederación f ; alianza f coalición f ; (družba) sociedad f ; (društvo) asociación f ; (med vlaki, na železnici) correspondencia f ; (poklicna) corporación f , gremio m

zveza držav confederación f (de Estados)
Zveza Narodov Sociedad f de las Naciones
carinska zveza unión f aduanera
medsebojna zveza correlación f
obrambna zveza alianza f defensiva
Sovjetska Zveza Unión f Soviética
svetovna poštna zveza Unión f postal Universal
strokovna zveza sindicato m
študentovska zveza asociación f de estudiantes
zakonska zveza matrimonio m; lazo m matrimonial, (poroka) enlace m (matrimonial)
brez zveze sin relación
biti v zvezi z estar relacionado (ali en relación) con
ni (železniške) zveze no hay correspondencia
vlak ima zvezo z brzovlakom el tren empalma con el rápido
imeti zvezo z (na železnici) empalmar con, enlazar con
imeti trgovinske, poslovne zveze z tener relaciones comerciales con
vzpostaviti (prekiniti) telefonsko zvezo establecer (cortar) la comunicación
spraviti (dve stvari) v zvezo correlacionar

zvézda estrella f , (velika) estrellón m ; astro m

danica estrella matutina (ali del alba)
morska zvezda estrellamar f; estrella f de mar
filmska zvezda (fig) estrella de la pantalla (ali de cine ali de la pelicula ali del film)
zvezda severnica estrella del Norte (ali polar)
zvezda večernica estrella vespertina, estrella de Venus
zvezda vodnica estrella f polar (ali del Norte)
biti rojen pod srečno zvezdo tener estrella
roditi se pod srečno zvezdo haber nacido con buena estrella
rodil se je pod nesrečno zvezdo nació con mala estrella
kovati, povzdigovati koga v zvezde (fig) poner a alg sobre (ali por) las estrellas
posuti (se) z zvezdami estrellar(se)
posut z zvezdami estrellado
segati po zvezdah (fig) tener grandes pretensiones, querer alcanzar lo imposible
verjeti v svojo zvezdo tener fe en su buena estrella
vse zvezde videti (od bolečine) ver las estrellas

zvók sonido m ; son m ; (glasú) tono m

srebrn zvok sonido argentino
zvok rogov toque m de cornetas
zvok strun música f de cuerdas
zvok trobent son m de las trompas (ozir. trompetas)
imeti dober zvok (glas) sonar bien, tener buen sonido

zvòn campana f

mrtvaški zvon toque m a muerto
plat zvona toque m de fuego
potapljaški zvon campana de buzo (ali de bucear ali de inmersión)
steklen zvon globo m
obesiti kaj na veliki zvon (fig) propalar a los cuatro vientos a/c; divulgar un secreto; fig dar la campanada
zvoniti z zvonovi tocar (ali doblar) las campanas
zvoniti z vsemi zvonovi echar las campanas al vuelo
treba je slišati oba zvona debería oírse a las dos partes

žábji (-a -e) adj. di, della rana; ranocchiesco:
žabja mlaka ranocchiaia
žabji krak coscia di rana
imeti žabja usta avere la bocca molto grande
človek z žabjimi očmi individuo dagli occhi sporgenti
poslati koga po žabjo dlako, žabjo volno voler raddrizzare le gambe ai cani
ocenjevati stvari z žabje perspektive considerare, valutare le cose da sottinsù
presti žabjo volno fare cose senza senso
agr. žabja usta fessurazione (del formaggio)
bot. žabji las callitriche (Callitriche)
bot. žabji šejek morso di rana (Hydrocaris morsus ranae)
zool. žabji mrest uova di rana
med. žabji trebuh addome batraciano

žábji de (las) ranas; de rana

žabja jajca (krak) huevas f pl (anca f) de rana
žabje kvakanje el croar de las ranas
žabja mlaka estanque m de ranas
žabja perspektiva perspectiva f a ras del suelo; vista f desde abajo

že ya

že zdaj ahora mismo
že danes ya hoy mismo
že zgodaj zjutraj desde muy temprano, desde la madrugada
je že 12 ura ya son las doce
že od prvega trenutka desde el primer momento, ya desde el primer momento, ya desde el comienzo
že 3 mesece je bolan lleva ya tres meses enfermo
že od zdavnaj desde épocas remontas
to je že tretjič ya van tres veces
že dolgo je (od) tega hace (ya) mucho tiempo
je že prepozno ya es demasiado tarde
že zopet otra vez
kaj je že zopet? ¿qué pasa? ¿qué es lo que pasa ahora?
že pridem! ¡ya voy!
si že govoril z njo? ¿has ya hablado con ella?
že razumem! ¡está bien!; ¡entendido!; ¡ya!
se bo že uredilo todo se arreglará
že dobro! ¡está bien!; ¡perfectamente!
že zaradi vljudnosti aunque no sea más que por mera cortesía
že samo zaradi tega (tan) sólo por eso
to je že res, toda ... eso es verdad (ali eso es cierto), pero...
že samo ime zadošča el simple nombre basta
že ob sami misli na to sólo el pensarlo; la sola idea de...
že 10 let desde hace 10 años

železo hierro m

kovno železo hierro maleable (ali ductil)
lito železo hierro fundido (ali colado)
prečiščeno železo hierro afinado
železo v palicah hierro en barras
razbeljeno železo hierro albo (ali candente)
surovo železo hierro bruto (ali crudo ali de fundición)
staro železo hierro viejo
valjano železo hierro laminado
meteorsko železo hierro meteórico
livarna (rudnik) železa fundición f (mina f) de hierro
imeti dvoje železij v ognju (fig) mantener en reserva otra posibilidad; asegurarse por los dos lados; fam encender una vela a Dios y otra a diablo
kuj železo dokler je vroče al hierro caliente batir de repente; (hay que) hacer las cosas en caliente
vreči med staro železo arrinconar (ali desechar por inservible)

žgálen

žgalni dar holocauste moški spol
žgalna peč four moški spol à cuir (ali à calciner)
žgalno železo (za kodranje las) fer moški spol à friser

žgálen

žgalni dar holocausto m
žgalna peč horno m de calcinación, (za opeko, keramiko) horno m de cocción
žgalno železo hierro m candente, (za kodranje las) rizador m, tenacillas f pl (para rizar)

življênje vie ženski spol , existence ženski spol , manière ženski spol de vivre , figurativno animation ženski spol , entrain moški spol

človeško življenje vie humaine, existence (humaine), vie de l'homme (ali d'un homme, d'homme)
duhovno življenje vie spirituelle
življenje na deželi, na kmetih vie à la campagne, vie champêtre (ali rustique, rurale)
mestno življenje vie citadine (ali des villes)
nočno življenje vie nocturne
notranje življenje vie intérieure
pasje življenje vie de chien
življenje v taborišču vie des camps
vojaško življenje vie militaire
vsakdanje življenje vie quotidienne (ali de tous les jours, journalière)
zakonsko življenje vie conjugale
živalsko življenje vie animale
drago življenje, draginja vie chère
denar ali življenje! la bourse ou la vie!
na življenje in smrt à la vie et à la mort
biti med življenjem in smrtjo être entre la vie et la mort
brez življenja sans vie
skozi vse moje življenje durant toute ma vie
nikoli v (mojem) življenju jamais de la vie
sposoben za življenje - življenja zmožen viable
biti pri življenju être en vie, être vivant, vivre
biti sit življenja être las (ali dégoûté) de la vie
dati življenje komu (roditi otroka) donner la vie (ali le jour) à quelqu'un
dati svoje življenje za donner sa vie pour
gre za življenje il y va de la vie
izgubiti življenje perdre la vie, périr
drago prodati svoje življenje vendre chérement sa vie (ali familiarno sa peau)
rešiti komu življenje sauver la vie à quelqu'un
tvegati svoje življenje risquer sa vie
njegovo življenje visi samo še na nitki sa vie ne tient qu'à un fll
rešiti si življenje avoir la vie sauve, survivre
vzeti si življenje se tuer, se suicider, mettre fin à ses jours
poklicati v življenje donner naissance à, créer, fonder quelque chose, mettre quelque chose sur pied
vrniti koga v življenje rappeler (ali ramener) à la vie, faire renaître
zbuditi k novemu življenju faire revivre, ressusciter
po nepotrebnem si otežavati življenje se compliquer la vie pour rien, chercher midi à quatorze heures
uživati življenje jouir de la vie
zagreniti komu življenje rendre la vie dure à quelqu'un
v svojem življenju nisem kaj takšnega videl je n'ai vu cela de ma vie
kaj hočete, tako je (pač) življenje que voulez-vous, c'est la vie
kakršno življenje, takšna smrt telle vie, telle mort

žólč (pri človeku in fig) bilis f (pl inv) ; (pri živalih in fig) hiel f

črn žolč (med) atrabilis f
izbruhati svoj žolč na (fig) descargar su bilis sobre
žolč mi zavre (fig) se me exalta la bilis, fam la mostaza se me sube a las narices

ἄμυγμα, ατος, τό (ἀμύσσω) poet. razkuštranje, rvanje (puljenje las z glave).

βάθος, ους, τό [Et. iz βν̥θος, βαθύς in βένθος] 1. globočina, dolžina, višina, širina, τῆς φάλαγγος globina bojnega reda (t. j. bojna vrsta, v kateri stoji veliko vojakov drug za drugim); τὸ βάθος γίγνεται ἐπ' ὀλίγων malo mož je postavljenih drug za drugim; ἐς βάθος ἐκτάσσω razpostavim vojsko tako, da stoji več mož drug za drugim nego drug poleg drugega. 2. τριχῶν dolgost las, πλούτου množica, obilica bogastva.

εἰλύω ep. poet. [Et. iz ϝελνυω; lat. vol-vo, slov. valiti (sor. (v) las iz vol-s), nem. wallen, Welle, wälzen. – Obl. fut. εἰλύσω, pf. pass. εἴλῡμαι, 3 pl. εἰλύαται, plpf. εἴλῡτο]. 1. act. odevam, ovijam, ogrinjam, pokrivam, valjam, sučem, vrtim. 2. med. ovijam se, ovijam se, vlačim se, plazim se, čepim, ždim.

κόμη, ἡ [Et. odtod lat. izpos. coma] las(je), listje.