Franja

sladkovodni ribič stalna zveza
(kdor lovi ribe) ▸ édesvízi horgász, édesvízi halász [z mrežo]

smejáti se rire , popularno rigoler

smejati čemu, komu rire de quelque chose, quelqu'un, se moquer de quelque chose, quelqu'un
glasno, na vse grlo, na vsa usta se smejati rire aux éclats (ali à gorge déployée, à pleine gorge, à plein gosier)
smejati komu v obraz rire au nez de quelqu'un
v pest se smejati rire sous cape (ali dans sa barbe)
smejati do solz rire aux larmes
od srca smejati rire de bon cœur
brez razloga (za prazen nič, pri vsaki priložnosti) se smejati rire sans sujet (pour un rien, à tout bout de champ)
smejati v sanjah (o otroku), smejati brez razloga rire aux anges
temu se ni smejati il n'y a pas là de quoi rire
temu bi se krave smejale c'est tout simplement risible
vsi se mu smejejo il est la risée de tous
kdor se na petek smeje, bo v nedeljo jokal tel qui rit vendredi, dimanche pleurera
kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje rira bien qui rira le dernier

smej|ati se (smejem se)

1. lachen; glasno: hellauf lachen

2. komu/čemu: (jemanden/etwas) auslachen, dobrodušno: sich amüsieren über
|
smejati se na ves glas aus vollem Halse lachen
smejati se na vsa usta von einem Ohr bis zum anderen lachen
smejati se v pest sich ins Fäustchen lachen
začeti se smejati loslachen
figurativno tu bi se še krave smejale da lachen die Hühner
kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje wer zuletzt lacht, lacht am besten
ti se lahko smeješ du hast gut lachen

smejáti se to laugh

v pest smejáti se to laugh up one's sleeve
od srcá smejáti se to laugh heartily
temu se ni smejáti se it's nothing to laugh at
smejáti se komu v brk to laugh someone in the face, figurativno to dare (ali to defy, to challenge) someone
smejáti se kot nóri to laugh like anything
smejáti se na ves glas to roar with laughter
hrupno smejáti se to laugh like a horse, to guffaw
pridušeno smejáti se to giggle, to snigger
kislo smejáti se to laugh on the other side of one's face
smejal sem se mu I laughed at him
njemu se vsi smejejo he is everybody's laughingstock
zlobno smejáti se to grin balefully, to give a baleful (ali malicious) grin
kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje he laughs best who laughs last
čemu se smeješ? what are you laughing at?
smejáti se komu v obraz to laugh someone in the face
posmehljivo smejáti se to sneer
on se lahko smeje he can afford to laugh

smejáti se (sméjem se) imperf. refl.

1. ridere:
smejati se komu, čemu ridere di qcn., di qcs.
smejati se šalam ridere delle barzellette
smejati se do solz ridere fino alle lacrime, a crepapelle
smejati se od sreče, od zadovoljstva ridere di gioia, dalla contentezza
smejati se za prazen nič ridere a ogni stupidaggine
veselo, zaničljivo, zlobno se smejati ridere allegramente, sdegnosamente, malignamente
kislo, sladko se smejati ridere contrariati, di cuore
zlobno, v pest se smejati ridere sotto i baffi di qcs.

2. pren. ridere; sorridere:
sonce se je smejalo zahajajoč za gorami il sole rideva calando dietro i monti
prihodnost se ti prijazno smeji il futuro ti sorride
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. temu bi se še krave smejale fa ridere persino i polli
pren. smejati se v brk sogghignare
pren. smejati se komu v obraz ridere in faccia a qcn.
smejati se kot cigan belemu kruhu ridere a squarciagola
smejati se kot bi orehe stresal ridere sguaiatamente
PREGOVORI:
kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje; kdor se v petek smeje, se v nedeljo joka ride bene chi ride l'ultimo

smejáti se reír; reírse

smejati se čemu, komu reírse de a/c, de alg
glasno, na vse grlo smejati se reír a carcajadas
skrivaj smejati se reír a socapa, reír para sus adentros, reírse a solas, reírse por lo bajo
od srca smejati se reír a boca llena
smejati se v solzah llorar de risa
do solz smejati se reír llorando
smejati se komu v obraz fam reírse en las barbas (ali en las narices) de alg
moram se (temu) smejati me da risa
nima se za kaj smejati tampoco él está sobre un lecho de rosas
Vi se lahko smejete (ironično) puede usted reírse
vsi so se smejali njegovim šalam todos reían (con) sus chistos
kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje al freír será el reír, y al pagar será el llorar; quien ríe último, ríe mejor

smôla poix ženski spol , résine ženski spol , poix-résine ženski spol ; figurativno malchance ženski spol ; familiarno guigne ženski spol , guignon moški spol , déveine ženski spol, popularno poisse ženski spol

bela smola poix blanche
čevljarska smola poix noire
drevesna smola résine d'arbre
umetna smola résine artificielle (ali synthétique)
zemeljska smola (asfalt) poix minérale, bitume moški spol
s smolo prevleči poisser, enduire de poix (ali de résine)
imeti smolo (figurativno) avoir de la malchance (ali familiarno la guigne, du guignon, de la déveine), jouer de malheur, popularno avoir la poisse, manquer de pot, n'être pas verni
nekdo, ki ima vedno smolo (figurativno) malchanceux moški spol quelqu'un qui n'a jamais de chance, familiarno guignard moški spol, déveinard moški spol
kdor za smolo prime, se osmoli qui touche à la poix, s'embrouille les doigts

smôla (-e) f

1. resina:
smreke izločajo smolo gli abeti secernono la resina
drevesna smola resina
čevljarska smola pece da calzolaio
črna smola pece nera
fenolna smola resina fenolica
umetna (vinilna) smola resina sintetica (vinilica)

2. pren. scalogna, disdetta, disgrazia, iella, sfortuna; vulg. sfiga:
kakšna smola! che scalogna!, che disdetta!
iron. smola pa taka! quando si nasce con la camicia!
smola pri igri sfortuna, guigne
prinašati smolo portare scalogna, sfortuna
drži se ga smola ha la sperpetua addosso, è perseguitato dalla sfortuna, la sfortuna si è accanita contro di lui
PREGOVORI:
kdor za smolo prime, se osmoli chi va al mulino si infarina

soloecista -ae, m (tuj. σολοικιστής) solecíst = kdor v govoru uporablja solecizme: Hier.

sovraži|ti (-m)

1. hassen, verabscheuen, [Haß] Hass haben gegen/auf
na smrt sovražiti hassen bis in den Tod/wie die Pest
iz dna duše sovražiti aus tiefster Seele hassen
kdor sovraži der Hasser

2. (mrziti) [verhaßt] verhasst sein (sovražim neiskrenost die Unaufrichtigkeit ist mir [verhaßt] verhasst); verabscheuen, hassen
sovražim to, da moram … es ist mir [verhaßt] verhasst, … zu müssen/ich hasse es, … zu müssen; (lagati es ist mir [verhaßt] verhasst, lügen zu müssen, zgodaj vstajati ich hasse es, früh aufstehen zu müssen)

speaker [spí:kə] samostalnik
govornik, govorec, besednik; spiker
figurativno govorilo
elektrika zvočnik

a first-rate speaker prvovrsten govornik
French speaker kdor govori francoski
the Speaker (of the House of Commons) predsednik angleškega Spodnjega doma
the Speaker of the American House of Representatives predsednik Spodnjega doma ameriškega Kongresa

Sphīnx, Sphīngis, f (Σφίγξ)

1. Sfínga, neka izvirno egiptovska pošast, ki so jo Egipčani upodabljali kot ležečega krilatega leva z moškim zgornjim delom telesa, Grki in (po njihovem vzoru) Rimljani pa kot (nav. nekrilatega) leva z dekliško glavo in oprsjem. Grška Sfinga je živela pri bojotijskih Tebah; vsakemu mimoidočemu je zastavila uganko, in kdor je ni znal rešiti, ga je raztrgala. Grkom je Sfinga simbolizirala zgolj pogubno kugo, ki je pogosto razsajala po Tebah in okolici: Pl., O. (z gr. acc. Sphinga), Stat. (z gr. gen. Sphingos), Hyg., Sen. tr., Aus., Fest. (z gen. pl. Sphingum); kot podoba na Avgustovem pečatu: Plin., Suet.; v besedni igri: ut Cicero fecit, cum ei testem in iudicio Verris roganti dixisset Hortensius „non intellego haec aenigmata“: „atqui debes“, inquit, „cum Sphingem domi habeas“; acceperat autem ille a Verre Sphingem aeneam magnae pecuniae Q. (Instit. orat. 6, 3, 98).

2. sphinx sfínga, neka opica, najbrž šimpanz: Mel., Plin.

splavar samostalnik
1. nekdaj (v transportni dejavnosti) ▸ tutajos, faúsztatóLesna obrt je nekoč preživljala večino prebivalcev, ki so se izurili za furmane, mizarje, žagarje ali splavarje. ▸ Egykor a faipar tartotta el a lakosok zömét, akik a kocsis, asztalos, fűrészes és faúsztató szakmákat tanulták ki.

2. (kdor vozi splav) ▸ tutajos
Splav redno vozi v poletnih mesecih in splavarji vas radi popeljejo v svet starih splavarskih običajev. ▸ A tutaj a nyári hónapokban rendszeresen közlekedik, és a tutajosok szívesen bevezetik önöket a régi tutajoshagyományokba.

spoil^*1 [spɔil] prehodni glagol
opleniti, oropati, izropati, odvzeti; pokvariti, napraviti neuporabno, uničiti
sleng pohabiti, ubiti (koga)
figurativno pokvariti (otroka, zabavo, šalo)
neprehodni glagol
(po)kvariti se (sadje, ribe), zgniti

a spoiled child razvajen otrok
the spoiled child of fortune miljenček Fortune
to spoil s.o.'s appetite pokvariti komu tek
to spoil the Egyptians figurativno sovražniku kaj odvzeti
to spoil one's eyes reading by candlelight pokvariti si oči s čitanjem pri svečavi (sveči)
to spoil the fun pokvariti šalo
to spoil s.o. of his goods oropati koga njegovega premoženja
to spoil for (to be spoiling for) zelo si želeti, koprneti po, komaj čakati, da...
spare the rod and spoil the child kdor ljubi, ta kaznuje

spuren eine Langlaufloipe: uvoziti; figurativ ubogati; wer nicht spurt, fliegt kdor ne bo ubogal, bo letel

srédstvo moyen moški spol , ressource ženski spol , expédient moški spol

brez sredstev dépourvu de (ali sans) moyens (ali ressources, fortune), dans le dénuement
denarna sredstva ressources pécuniaires, moyens, fonds moški spol množine, argent moški spol
menjalno sredstvo moyen d'échange
pralno sredstvo lessive ženski spol, détergent moški spol, détersif moški spol
prevozno sredstvo moyen de transport, véhicule moški spol
proizvajalna sredstva moyens de production
prometna sredstva moyens de communication
reklamno sredstvo moyen de publicité
uspavalno sredstvo soporifique moški spol, somnifére moški spol, dormitif moški spol
zdravilno sredstvo reméde moški spol, médicament moški spol
sredstvo proti zamrznjenju (produit moški spol) antigel moški spol
sredstvo za zatiranje mrčesa insecticide moški spol
sredstva za življenje moyens d'existence (ali de subsistance)
z vsemi mogočimi sredstvi par tous les moyens possibles
izčrpati vsa sredstva épuiser tous les moyens
nikoli se nisem posluževal takšnih sredstev je n'ai jamais recouru (ali eu recours) à de tels expédients
namen upravičuje (posvečuje) sredstva la fin justifie les moyens
kdor hoče doseči cilj, so mu vsa sredstva dobra qui veut la fin veut les moyens

stalla

1. f hlev:
garzone, mozzo, ragazzo di stalla hlevar
pulire, rigovernare la stalla pomesti, pospraviti hlev
chiudere la stalla dopo che i buoi sono scappati pren. zvoniti po toči
essere, sembrare una stalla biti kot v hlevu

2. ekst. hlev (živina)
PREGOVORI: dalle stelle alle stalle preg. kdor visoko leta, nizko pade

starejši mladoletnik stalna zveza
pravo (kdor je star 16 let ali več in je mlajši od 18 let) civilno pravo ▸ kiskorú, kazensko pravo ▸ fiatalkorú
V Dolenji vasi je starejši mladoletnik izpred gostilne ukradel motor in z njim poskušal pobegniti. ▸ Dolenja vas településen egy fiatalkorú fiú motorkerékpárt lopott a kocsma elől és megpróbált elmenekülni vele.

stáva (za denar itd.) bet; (stavljen denar) bet, wager, stake; tiskarstvo (stavek) composition

kot za stávo (tekmovanje) briskly, energetically, speedily
visoka stáva heavy bet
dobiti stávo to win a bet
sprejeti stávo to take a bet
izgubiti stávo to lose one's bet (ali stake)
skleniti stávo to wager
stáve so prepovedane v klubu betting is forbidden at the club
delati kot za stávo to work full out
lokal za športne stáve betting shop
kdor sklepa stáve punter, gambler, wagerer

stone¹ [stóun]

1. samostalnik
kamen; drag kamen; koščica (sadja), peška; zrno toče
medicina (ledvični, žolčni, v mehurju) kamen; utežna mera (14 funtov, 6,35 kg); (spominski, mejni, nagrobni) kamen; brus, osla; mlinski kamen
množina, vulgarno modo

a stone of cheese 7,26 kg sira
a stone of meat (fish) 3,63 kg mesa (rib)
stone's throw (cast) daljava, do katere se lahko vrže kamen; lučaj, domet kamna; majhna oddaljenost
artificial stone cement
Cornish stone kaolin
gall stone medicina žolčni kamen
grave stone nagrobni kamen
grind stone mlinski kamen
hearth stone kamnito podnožje ognjišča
holy stone mehak peščenec za čiščenje palube
meteoric stone meteorit
mile stone miljnik; mejnik
paving stone tlakovalna kocka
philosophers' stone kamen modrih
precious stone dragulj
rocking stone majav kamen
rolling stone valeč se kamen, figurativno nestanoviten človek
the Stone Age kamena doba
shower of stones ploha, dež kamenja
stocks and stones nežive stvari
to break stones tolči, drobiti, razbijati kamenje
to cast (to throw) stones at s.o. obmetavati koga s kamenjem, figurativno zmerjati, sramotiti, grajati, obrekovati koga
stones will cry out figurativno krivica, ki vpije v nebo
to be cut for the stone biti operiran zaradi (žolčnega, ledvičnega itd.) kamna
some of the stones were the size of a pigeon's egg nekaj zrn toče je bilo velikosti golobjega jajca
to give a stone and a beating šport, pogovorno z lahkoto premagati
a rolling stone gathers no moss figurativno goste službe, redke suknje
to give a stone for bread figurativno posmehovati se, namesto da bi pomagali; nuditi nesprejemljivo pomoč
to harden into stone okamneti (tudi figurativno)
to kill two birds with one stone ubiti dve muhi z enim udarcem
not to leave a stone standing ne pustiti kamna na kamnu
to leave no stone unturned figurativno vse poskušati, vse možno napraviti
those who live in glass-houses should not throw stones naj ne grajajo tisti, ki sami niso brez graje; kdor druge kritizira, se sam izpostavlja kritiziranju
to mark with a white stone z belo kredo (v dimniku) zapisati, obeležiti (dan) kot važen (slavnosten, prazničen)

2. pridevnik
kamnit; lončen

stone mug lončen vrček