Franja

škod|a¹ [ó] ženski spol (-e …) der Schaden (tudi pravo), namerno povzročena na polju, v gozdu: der Frevel (Feldfrevel, Forstfrevel); die Schädigung, die Beschädigung; (škodljiva posledica) der Nachteil; (škodljivo učinkovanje) die Schadwirkung; (celotna Gesamtschaden, lovska Wildschaden, malenkostna Bagatellschaden, materialna Sachschaden, Materialschaden, milijonska Millionenschaden, na okolju Umweltschaden, na pridelkih Flurschaden, na zgradbi/zgradbah Gebäudeschaden, nepremoženjska Nichtvermögensschaden, na zdravju Gesundheitsschädigung, osebna Personenschaden, posledična, posredna Folgeschaden, premoženjska Vermögensnachteil, Vermögensschaden, vojna Kriegsschaden, vremenska Wetterschaden, živalska Tierschaden, zaradi prometne nesreče Unfallschaden, zaradi neurja Unwetterschaden, zaradi onesnaženosti Emissionsschaden, zaradi plazu/plazov Lawinenschaden, zaradi požara Brandschaden, Feuerschaden, zaradi suše Dürreschaden, zaradi toče Hagelschaden, zaradi viharja Sturmschaden, zaradi vode Wasserschaden, zaradi visoke vode Hochwasserschaden); ki jo povzročijo živali z objedanjem: der Fraß (od divjadi Wildfraß, od miši Mäusefraß, od ptičev Vogelfraß)
neznatna škoda die Geringfügigkeit, der Bagatellschaden
škoda, ki jo je povzročila divjad der Wildschaden
škoda, ki so jo povzročile živali Tierschaden
(škodni primer) der Schadensfall
dogodek, zaradi katerega je nastala škoda pravo schädigendes Ereignis
izkaz škode der Schadennachweis
nadomestilo škode (odškodnina) der Schadenersatz
nastanek škode der Schadenseintritt
obveznost povračila škode die Ersatzpflicht
odmera škode die Schadensbemessung
povračilo škode der Schadenersatz
poprava škode die Wiedergutmachung
povrnitev škode die Erstattung, der Schadenersatz, die Schadloshaltung
povzročitelj škode der Schädiger
preprečevanje škode die Schadensverhütung
prijava škode die Schadensmeldung, die Schadensanzeige, Schadenmeldung, Schadenanzeige
ugotavljanje škode die Schadenfeststellung
zmanjšanje škode die Schadensbegrenzung
biti na škodi im Nachteil sein
poročilo o nastali škodi der Schadenbericht
biti v škodo (jemandem) schaden, sich nachteilig auswirken auf, (jemandem) zum Nachteil gereichen
dolžan povrniti škodo ersatzpflichtig, zum Ersatz verpflichtet
imeti škodo geschädigt sein, figurativno den Schaden haben
v škodo zu Lasten, zum Schaden (von), figurativno zuungunsten, zu Ungunsten, zum Nachteil (von)
meni v škodo zu meinem Schaden
v javno škodo gemeinschädlich
goljufija v škodo zavarovalnice der Versicherungsbetrug
biti v škodo česa sprechen gegen
načelo povzročiteljeve odgovornosti za škodo das Verursacherprinzip
odgovornost za škodo die Schadenshaftung, die Haftung

škóda dommage moški spol , endommagement moški spol , dégâts moški spol množine ; ravage moški spol , avarie ženski spol ; détriment moški spol , préjudice moški spol , désavantage moški spol ; perte ženski spol

(kakšna) škoda! (quel) dommage!
materialna škoda dégât matériel
pomorska škoda avarie ženski spol
požarna škoda dommage(s) (ali dégâts) causé(s) par l'incendie (ali le feu), sinistre moški spol
vojna škoda dommages de guerre
na škodo aux dépens, au détriment, au préjudice, au (grand) dam de
ni ga škoda ce n'est pas une perte (ali un malheur, un mal)
brez škode za sans préjudice de, sans faire tort à, nonobstant
imeti, trpeti škodo subir (ali éprouver) un dommage
napraviti, povzročiti, prizadeti škodo causer du dommage (ali des dégâts), porter prejudice à, faire tort, nuire à
popraviti škodo réparer un dommage
v škodo komu hoditi empiéter sur les droits de quelqu'un, marcher sur les plates-bandes (ali les brisées) de quelqu'un
zavarovanje proti škodi assurance ženski spol contre les dommages, assurance-sinistre ženski spol

šóla école ženski spol ; (pouk) classe ženski spol ; (poslopje) école, bâtiment moški spol scolaire

diplomat stare šole un diplomate de la vieille école
hoditi, iti v šolo aller à l'école (ali en classe), fréquenter l'école
izostati iz šole (od pouka) manquer la classe, familiarno faire l'école buissonnière
ne imeti šole (pouka) ne pas avoir classe
jutri ne bo šole (pouka) demain nous avons congé, demain il n'y a pas classe (ali familiarno d'école)
dekliška šola école de (jeunes) filles; (višja) collège moški spol de jeunes filles
deška šola école de garçons
državna šola école nationale
glasbena šola école de musique, Conservatoire moški spol (de musique)
gospodinjska šola école ménagère
gozdarska šola école forestière (ali de sylviculture)
kmetijska, poljedelska šola école d'agriculture
laična (konfesionalna) šola école laïque (confessionnelle)
ljudska, osnovna šola école primaire (élémentaire)
nadaljevalna šola cours complémentaire (ali d'adultes)
obrtna šola école professionnelle (ali technique)
pedagoška visoka šola école normale supérieure
plavalna šola école de natation
plesna šola école de danse
pomorska šola école de navigation maritime
pomožna, posebna šola (za duševno zaostale) classe de perfectionnement
risarska šola école de dessin
rudarska šola école technique de mineurs
slikarska šola école de peinture
srednja šola école secondaire, lycée moški spol, collège moški spol
strokovna šola école professionnelle (ali de métier)
trgovska šola école de commerce (ali commerciale)
šola za umetno obrt école des arts décoratifs
večerna šola école du soir
visoka šola école supérieure, université ženski spol, grande (ali haute) école
tehniška visoka šola école technique supérieure, école polytechnique
vojaška šola école militaire
zasebna šola école privée (ali particulière, libre)
živinozdravniška visoka šola école vétérinaire

šóla escuela f ; (poslopje) escuela f , casa f escuela ; (pouk) clase f

diplomat stare šole un diplomático de la vieja escuela
ne imeti šole (pouka) no tener clase
jutri ne bo šole (pouka) mañana no hay clase
hoditi, iti v šolo ir a la escuela, ir a clase
iti skozi trdo šolo pasar por un duro aprendizaje
izostati iz šole (od pouka) no asístir (no ir) a clase
»špricati« šolo faltar a la clase, fam correr(se) la clase, hacer novillos
dekliška šola escuela de niñas, (višja) colegio m de señoritas
deška šola e. de niños
državna šola e. nacional
glasbena šola conservatorio m (de música)
gozdarska šola e. de montes
laična (konfesionalna) šola e. laical (confesional)
letalska šola e. de aviación (ali de pilotes)
nadaljevalna šola e. complementaria, e. de adultos
obrtna šola e. industrial, (v Španiji) e. de oficialía y maestría industrial
pedagoška visoka šola e. normal
plavalna šola e. de natación
plesna šola academia f de baile
poljedelska šola e. de agricultura
pomorska šola e. náutica (ali naval)
osnovna šola e. (de enseñanza) primaria
pomožna šola (za duševno zaostale) e. especial para retrasados mentales, e. de niños subnormales
risarska šola e. de dibujo
rudarska šola e. de minas
slikarska šola e. de pintura
srednja šola e. primaria superior, e. de secunda enseñanza
strokovna šola e. profesional (ali especial)
šoferska šola e. de conductores (ali de chóferes)
trgovska šola e. de comercio
šola za umetno obrt e. de artes decorativas
večerna šola e. nocturna
visoka šola e. superior, universidad f
tehniška visoka šola e. superior técnica; e. politécnica
vojaška šola e. militar, academia f militar
zasebna šola e. privada, colegio m particular
živinozdravniška visoka šola e. de veterinaria

špag|a¹ ženski spol (-e …) (vrv) die Schnur
figurativno imeti špago pri kartah: genug Trümpfe haben
figurativno imeti na špagi koga: (bei jemandem) die Zügel (fest) in der Hand haben/halten

špás (-a) m pog. scherzo; burla:
za špas kaj narediti fare qcs. per scherzo
to narediti je zame špas farlo per me è un'inezia
to je pa drag špas questo però costa molto
imeti s kom velik špas divertirsi con qcn.
ne biti za špase essere serio, non gradire lo scherzo

špíčast (-a -o) adj. pog. (koničast) appuntito, a punta; magro, dimagrito, scarno:
špičast nos naso appuntito
pren. špičast obraz volto dimagrito
imeti špičasti jezik avere una lingua mordace
biti špičast za jed fare lo schizzinoso nel mangiare
star. špičasti robčki fazzoletti orlati di pizzo

štacúna (-e) f pog. (trgovina) negozio, bottega; pog. (razporek pri hlačah) bottega:
pog. imeti štacuno odprto avere la bottega aperta
pog. pren. zapreti štacuno chiudere bottega

šte|ti² [é] (-jem)

1. (imeti) zählen (50.000 prebivalcev 50000 Einwohner, 40 let 40 Jahre)

2.
šteti za … (imeti za) zählen zu (prijatelja seinen Freunden), halten für (prijatelja seinen Freund); betrachten als, ansehen als (nevarnost za … eine Gefahr für …)

3.
šteti za/med … (spadati) zählen/gehören zu (za prijatelja/med prijatelje zu jemandes Freunden)

4. v čast, v zlo, v kvoto: anrechnen, rechnen
šteti v čast komu/čemu rühmen an, hoch anrechnen, zur Ehre anrechnen (si sich)
štejem si v čast, da lahko … ich habe die Ehre, … zu können
šteti v dobro gutschreiben, zugute halten, si: sich als/zum Verdienst anrechnen
šteti v zlo komu/čemu kaj ankreiden, anlasten, (zameriti) (jemandem etwas) verdenken

štipéndija scholarship; foundation; VB exhibition; bursary

štipéndija za znanstveno delo research grant, fellowship, scholarship
za 2 leti podeljena štipéndija a scholarship tenable for two years
imeti štipéndijo to hold a scholarship
potegovati se za štipéndijo to enter (ali to put in, to try) for a scholarship

štíri (-ih) numer. quattro:
dva krat dva je štiri due per due fa quattro
ura je štiri sono le quattro
igrati v štirih giocare in quattro
korakati po štiri in štiri marciare in fila per quattro
brcati z vsemi štirimi scalciare, scalpitare con tutte e quattro le gambe
komedija v štirih dejanjih commedia in quattro atti
štirje letni časi le quattro stagioni
astr. štiri strani neba i quattro punti cardinali
hoditi, plaziti se po vseh štirih andare carponi
pren. braniti se z vsemi štirimi difendersi con tutte le forze
pren. govoriti na štiri oči parlare a quattr'occhi
pren. iztegniti vse štiri od sebe sdraiarsi, stravaccarsi
pren. biti z vsemi štirimi na zemlji stare coi piedi bene a terra
pren. ne imeti štirih rok non poter sbrigare la mole del lavoro
pren. živeti med štirimi stenami stare chiuso fra quattro muri
na vse štiri vetrove ai quattro venti
rel. štiri poslednje reči i novissimi
filoz. štirje elementi i quattro elementi

štírideset (-ih) numer. quaranta:
imeti kakih štirideset let essere sui quaranta
Italija je stopila v vojno leta štirideset l'Ialia entrò in guerra nel '40
štirideset tisoč quarantamila
rel. štirideset dni quarantena; quaresima
rel. postiti se štirideset dni fare la quaresima
štirideset let quarantennio; quarant' anni

tákt² (-a) m tatto, delicatezza:
imeti takt avere tatto
očitati komu pomanjkanje takta rinfacciare a qcn. la mancanza di tatto

tákt glas compás m ; (ritem) cadencia f ; (motorja) tiempo m ; fig tacto m , delicadeza f , discreción f

v taktu acompasado, a compás
dajati takt marcar (ali llevar) el compás
ostati v taktu guardar (ali observar) el compás
priti iz takta perder el compás; fig desconcertarse
spraviti koga iz takta hacer a alg perder el compás
ne imeti takta (fig) no tener tacto

tálec hostage

imeti koga za tálca to hold someone hostage

talent¹ [ê] moški spol (-a …)

1. das Talent (za für, za jezike Sprachtalent, za improvizacije Improvisationstalent, za risanje Zeichentalent), die Begabung (für) die Gabe
naravni talent Naturtalent, Naturbegabung
organizacijski talent Organisationstalent, Organisationsgabe
posebni talent Sonderbegabung
pripovedni talent Erzählertalent
imeti talent Talent haben
brez talenta talentlos

2. (nadarjen človek) das Talent, der Begabte (ein -r), die Begabte
mladi talent das Nachwuchstalent
iskati talente auf Talentsuche sein
iskanje talentov die Talentsuche
skrb za talente die Begabtenförderung

talènt talent; gift

brez talènta talentless
igralski talènt talent for acting
imeti talènt za risanje to have a talent for drawing
ne izkoriščati svojih talèntov to hide one's light under a bushel

talènt¹ (-ênta) m

1. talento, attitudine, capacità, dote:
imeti talent za glasbo avere talento per la musica

2. pren. (posebno nadarjena oseba) talento:
biti naravni talent essere un talento naturale
iskalec talentov scopritore di talenti, talent scout

talènt talento m ; dotes f pl naturales; disposición f natural ; (sposobnost) aptitud f

imeti talent za glasbo tener talento para la música
biti popolnoma brez talenta no tener ni pizca de talento

tánek (-nka -o)

A) adj.

1. sottile; esile, tenue:
tanek kos kruha sottile fetta di pane
tanek papir carta sottile
tanka pločevina lamiera sottile
tanek vrat collo sottile, esile
tanek steber dima un esile filo di fumo

2. pren. (vitek, suh) esile, delicato, snello, affusolato:
tanki prsti, tanke noge dita, gambe affusolate

3. (oster) fine:
tanek sluh udito fine

4. (izostren, prefinjen) fine, raffinato, squisito

5. (prosojen, rahel) tenue, delicato, fine:
tanka megla una nebbia tenue, sottile
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. rezati komu tanek kruh tenere qcn. a corto di qcs.
pren. imeti tanek nos avere naso, fiuto
pren. imeti tanko denarnico essere a corto di quattrini
tanka plast izobražencev l'esiguo strato dell'intellighenzia
človek tankih misli persona penetrante, perspicace
kozm. tanka koža pelle fine
biol. tanka kutikula cuticola fine
grad. tanek predelni zid sopramattone
gastr. tanki rezanci (za juho) barba di cappuccino
anat. tanko črevo intestino tenue

B) tánki (-a -o) m, f, n pren.
tanka mu prede vive tra gli stenti; è nei guai
pren. na tankem je z denarjem è a corto di soldi
pren. gre mu na tanko gli va male