Franja

ovekovéčiti perpétuer, rendre immortel, immortaliser, éterniser

ovekovečiti se s'immortaliser
ovekovečiti svoje ime éterniser son nom
to odkritje ga je ovekovečilo cette découverte l'a immortalisé

Ovidius 3 Ovídij(ev), ime rim. viteškega rodu, iz katerega je najbolj znan pesnik P. Ovidius Nasō Publij Ovidij Nazon („Nosan“), roj. l. 43 v Sulmoni, umrl v Tomih ob Črnem morju l. 17 po Kr. kot pregnanec: Q., Sen. ph. Nekega drugega Ovidija omenja njegov sodobnik Mart. — Od tod adj. Ovidiānus 3 Ovídijev: Ovidianum illud: „inepta loci“ Sen. rh.

Ovius 3 Óvij(ev), ime rim. rodu, npr.

1. nekega Ovija omenja: Ci. ep.

2. Ovia Ovija, žena Lucija Lolija: Ci. ep.

Pācātula -ae, f Pakátula, žensko ime: Hier.

Paccius -iī, m Pákcij, moško ime. Znani so:

1. Paccius Pakcij iz Brutija: L.

2. Marcus Paccius Mark Pakcij, Atikov pismonoša iz Epira k Ciceronu l. 54: Ci. ep.

3. C. Paccius Africanus Gaj Pakcij Afričan, obnovitelj nekaterih templjev, ovajalec: T.

Pacōnius 3 Pakónij(ev), ime rim rodu. Znani so:

1. Paconius Pakonij, Rimljan v provinci Azija; pritoževal se je nad upraviteljem Kvintom Ciceronom: Ci. ep.

2. M. Paconius Mark Pakonij, rim. vitez iz Etrurije: Ci.

3. M. Paconius Mark Pakonij, legat v Aziji, priča proti Gaju Silanu, pod Tiberijem obtožen maiestatis in usmrčen: T., Suet.

4. njegov sin Q. Paconius Agrippinus Pakonij Agripin, za časa cesarja Klavdija kvestor na Kreti in v Kirenajki; kot stoik je nasprotoval Neronovemu početju in bil zato izgnan iz Italije: T.

Pactumēius -ī, m Paktuméj, zabavljivo ime Kanidijinega podvrženca: H.

Pācuvius -iī, m Pakúvij, rim. (ali osk.) moško ime. Znani so:

1. M. Pacuvius Mark Pakuvij iz Brundizija, Enijev nečak in učenec, tragiški pesnik in slikar v času druge punske vojne: Ci., H., Q., Plin. — Od tod adj. Pācuviānus 3 Pakúvijev, pri Pakúviju: ille Pacuvianus Ci., illud Pacuvianum Gell. oni Pakuvijev izrek, testudinem Pacuvianam putas? Tert.

2. Pacuvius Calavius Pakuvij Kalavij, glavar v Kapui v času druge punske vojne: L.

3. Pacuvius Labeo (Antistius) Pakuvij Labeon (Antistij), oče slovečega pravnika Antistija Labeona, tudi sam pravnik in eden od zarotnikov zoper Cezarja, umrl l. 42: Gell.

Paegnium -ii, n (Παίγνιον) Pájgnij, Pájgnium (Pájgnion) = „Igračka“, ime sužnja: Pl. (Persa).

Paetus² -ī, m Pét(us) = „Škilavi“, rim. ime in priimek: Pl., Ci., Ci. ep., L., Pr., Asc., Mart. T., Plin. iun. idr.

Pallās -antis, voc. Pallā: V. (Πάλλας) Palánt

1. Pandionov sin in Minervin oče: Ci., O.

2. kralj v Arkadiji, Evandrov ded ali praded, ustanovitelj arkad(ij)skega mesta Palanteja (Pallanteum): V.

3. Evandrov sin: V.

4. neki osvobojenec cesarja Klavdija: T., Plin. iun.

5. eden od Gigantov: Cl. — Od tod adj.
a) Pallantius 3 (Παλλάντιος) Palántov, palántijski: heros O. = Evander.
b) Pallantēus 3 (Παλλαντεῖος) Palántov, palantéjski: moenia V. = italskega mesta Palantej, v katerem je stoloval Evander; subst. Pallantēum -ēī, n (Παλλαντεῖον) Palantéj, ime mesta
a) v Arkadiji: L., Iust. Fest.
b) v Italiji: V. Pallantes -ium, m Palánti, Palantéjci, preb. italskega Palanteja: Varr.; patron. Pallantias -adis, f (Παλλαντιάς) ali Pallantis -idis in -idos, f (Παλλαντίς) Palantíada, Palántida = Avrora (Zora) kot potomka Giganta Palanta: O.; meton. dan: Pallantide caesus eādem Didius O.

palumbus -ī, m = palumbes: Ca., Col., Mart., Plin., Cels. — Palumbus -ī, m Palúmb, ime slovečega borca (dvoumno): Suet. (Claud. 21).

Pamphagus -ī, m (gr. παμ-φάγος vse žroč) Pámfag, samogovoreče pasje ime: O.

panacēa -ae f (gr. πανάκεια, πᾶν in ἀκεῖσϑαι vse zdraviti) bot.

1. vsezdravilna zel, panacêja (panakêja), izmišljeno ime rastl., ki je baje zdravilo proti vsem boleznim: V.; soobl. panacēs -is, f: Cels., n: Plin. (gr. πάνακες) in panax -acis, m (gr. πάναξ): Col., Cael. — Pooseb. Panacēa -ae, f Panacêja (Panakêja), ena od štirih Eskulapovih hčera: Plin. (po nekaterih izdajah Panacia)

2. sicer rastl. ligusticum silvestre Plin. jelenovec, „(divje) silje“, „smrdeče zelje“, laserpícij (Laserpitium siler Linn.): Plin. (v obl. panaces in panax); pl. panaces Lucr.

3. neke vrste pastináka (Pastinaca opoponax Linn.; gl. tudi pastināca): Plin. (v obl. panax).

Panopĕs -eī, m (Πανοπεύς) Panopéj, ime nekega lovca: O.

Panormus (Panhormus) -ī, f (Πάνορμος) Pánormos, ime več mest, poseb.

1. starodavno in znamenito mesto na severnem obrežju Sicilije ob ustju reke Oreta (Orethus), fen. naselbina, imenovana po fen. „Panhorm (panhorm)“ = „velika skala“ (od tod obl. Panhormus v rokopisih in izdajah, zdaj razvaline pri Palermu): Ci., L., Mel., Sil. — Soobl. Pan(h)ormum -ī, n Pánormum: Plin. — Od tod Pan(h)ormitānus 3 panormski, iz Pánorma: legati Ci.; subst. Pan(h)ormitānī -ōrum, m Panormitáni, preb. Panorma: Front.

2. mesto na otoku Samos: L.

Panthēra³ -ae, m Pantêra, rim. ime: Q. Ci.

Pantīlius -iī, m (gr. πᾶν in τίλλω) Pantílij = „Mikalec“, „ščipalec“, izmišljeno ime zajedljivega pesnika: H.

Pantolabus -ī, m (gr. παντολάβος vse grabeč) Pantólab = „Vsegrab“, samogovoreče ime nekega zajedalca: H.

Panūrgus -ī, m (gr. πανοῦργος zvijačen, hudoben) Panúrg, moško ime: Ci.