Franja

kupčíja negocio m

kravja kupčija chalaneo m; (barantanje) regateo m
zastoj v kupčijah enstancamiento m (ali paralización f) de los negocios
delati kupčije hacer negocios
napraviti dobro (slabo) kupčijo hacer un buen (mal) negocio
razdreti kupčijo anular un negocio
skleniti kupčijo concertar (ali concluir) un negocio

kúpiti kupováti to buy, to purchase, to make a purchase (od from)

kúpiti, kupováti za gotovino to buy for cash
kúpiti, kupováti na kredit to buy on credit
kúpiti, kupováti na obroke to buy on the instalment plan
kúpiti, kupováti na račun to buy on account
kúpiti, kupováti na dražbi to buy at an auction
kúpiti, kupováti na debelo to buy wholesale, to buy in bulk, to bulk-buy
iti kupovat v trgovino to go shopping, to do the shopping
iti kupovat na trg to go shopping in the market
poceni kúpiti, kupováti to buy cheap, to buy a bargain
kúpiti, kupováti skoraj za nič, zastonj, zelo poceni to buy for a song, to buy dirt cheap
dobro kúpiti, kupováti to strike a good bargain
kúpiti, kupováti iz druge roke to buy secondhand
kúpiti, kupováti mačka v vreči to buy a pig in a poke
(pod)kúpiti, kupováti koga to bribe someone, to corrupt, to suborn someone; pogovorno to grease someone's palm

kúriti to heat; to make a fire; to fuel; to burn (fuel)

ta soba se ne da dobro kúriti this room does not heat well, one cannot get this room warm

kúriti chauffer, faire du feu

kuriti sobo chauffer une pièce
kuriti s premogom (s plinom) chauffer au charbon (au gaz)
peč dobro kuri le poêle chauffe bien
ta soba se da dobro kuriti cette pièce se chauffe bien (ali facilement), cette pièce est facile à chauffer

kúriti calentar; hacer fuego

ta soba se da dobro kuriti esta habitación se calienta en seguida (ali es fácil de calentar)

kȗs m, mest. u kúsu, mn. kúsovi
1. kos: otkidati kus po kus trgati kos za kosom
2. grižljaj, zalogaj: to nije kus za tvoj zub
3. zajemanje z veliko žlico: ako se -om ne nakusa, jezikom se ne naliza če hočeš biti sit, moraš dobro zajeti
4. kratek hlod, ril: tovariti kusove iz šum

kváriti (-im)

A) imperf. ➞ pokvariti

1. guastare, tarlare:
kvariti dobro razpoloženje guastare il buon umore

2. guastare, rovinare; deturpare; logorare; inquinare (tudi pren.):
nikar (si) ne kvari oči non rovinarti gli occhi
betonska zgradba kvari pokrajino un casone di cemento deturpa il paesaggio

B) kváriti se (-im se) imperf. refl. guastarsi, deteriorarsi, alterarsi:
v vročini se hrana kvari col caldo il cibo si guasta
vreme se kvari il tempo si guasta, si mette al peggio

labia moški spol

tener mucha (ali: buena) labia imeti dobro namazan jezik

Ladenkasse, die, blagajna; die Ladenkasse klingelt posli dobro tečejo, blago se dobro prodaja; einen Griff in die Ladenkasse tun seči v blagajno (ukrasti denar iz blagajne)

ladjedelnica samostalnik
1. (podjetje) ▸ hajógyárDanes ladjedelnica dobro posluje in ima za več let naprej prodano svojo proizvodnjo. ▸ Ma a hajógyár jól működik és több évre előre értékesítette gyártási kapacitását.

2. (zgradba) ▸ hajógyár
Številni lastniki postavijo svojo jahto v skladiščni del ladjedelnice, kjer je ponoči pod pasjim varstvom. ▸ Sok tulajdonos a jachtját a hajógyár raktárában helyezi el, amelyet éjszaka kutyák őriznek.

lahkomiselno prislov
(nepremišljeno; nepreudarno) ▸ könnyelműenDovolj dobro jo je poznal, da je vedel, da se ne bo lahkomiselno odločila. ▸ Elég jól ismerte ahhoz, hogy tudja, nem fog könnyelműen dönteni.
Mnogim je znano, da si v preteklosti marsikdaj brezbrižno in lahkomiselno ogrožal sotekmovalce. ▸ Sokak számára ismert tény, hogy voltak idők, amikor többször vakmerően és könnyelműen veszélyeztetted a csapattársaidat.

landfall [lǽndfɔ:l] samostalnik
bližanje ladje kopnem (zlasti po prvem potovanju); udor zemlje

to make a good (bad) landfall dobro (slabo) pristati (ladja)

langue [lɑ̃g] féminin jezik

langue chargée (médecine) obložen jezik
langue courante vsakdanji, pogovorni jezik
langue étrangère, morte, vivante, maternelle, officielle, universelle, ancienne, moderne, vulgaire tuj, mrtev, živ, materinski, uradni, svetovni, stari, moderni, ljudski jezik
langue nationale, du pays domači, narodni jezik
langue écrite, parlée, savante, littéraire, populaire, poétique pismeni, govorjeni, učeni, knjižni, ljudski, pesniški jezik
langue verte prostaški jezik
langue de terre (géographie) zemeljski jezik
coup masculin de langue obrekovanje
professeur de langues profesor za jezike
avoir la langue bien pendue, bien affilée imeti dobro namazan, nabrušen jezik
avoir la langue pâteuse imeti obložen jezik
avoir une langue de serpent, de vipère imeti strupen jezik
avoir le don des langues imeti dar za jezike
avoir le mot au bout de la langue imeti besedo na jeziku
avoir la langue trop longue imeti predolg jezik, ne znati obdržati skrivnosti
avoir soif, s'ennuyer à avaler sa langue biti zelo žejen, na smrt se dolgočasiti
avoir la langue liée imeti zavezan jezik, ne smeti govoriti o čem
donner sa langue aux chats odreči se ugibanju
faire claquer la langue tleskniti z jezikom
délier, dénouer la langue à quelqu'un komu jezik razvezati
être maître de sa langue znati molčati, brzdati svoj jezik
être une mauvaise, méchante langue imeti zloben jezik
la langue m'a fourché zagovoril sem se, zareklo se mi je
se mordre la langue ugrizniti se v jezik, močno obžalovati (de quelque chose kaj)
posséder une langue obvladati kak jezik
prendre langue poizvedovati, zmeniti se (avec quelqu'un s kom)
tenir sa langue brzdati svoj jezik
tirer la langue à quelqu'un komu jezik pokazati
sa langue tourne bien dobro zna obračati svoj jezik

largamente dolgo, obilno, bogato; neomejeno; obširno

pasarlo largamente dobro izhajati

large [larž] adjectif širok; debel; prostran, velik, znaten; darežljiv; širokosrčen; masculin širina, prostranost; odprto morje

de larges gouttes de pluie debele kaplje dežja
dans une large mesure v veliki meri
au long et au large na vse strani
au sens large (du mot) v širokem pomenu (besede)
en long et en large, de long en large po dolžini in po širini
au large de Lisbonne na odprtem morju pred Lizbono
vent masculin du large veter z morja
vues féminin pluriel larges širokosrčni pogledi, nazori
aller, se promener de long en large hoditi, sprehajati se po isti poti sem in tja
avoir la conscience large (familier), avoir la manche large imeti široko, prožno vest
avoir l'esprit large biti širokosrčen, velikopotezen
avoir deux mètres de large biti 2 m širok
être au large imeti dovolj prostora, figuré živeti v ugodnih razmerah
faire du cuir d'autrui large courroie (familier) biti radodaren ali darežljiv s stvarmi drugih ljudi, na tuje stroške
ne pas en mener large biti v težkem položaju, ne se dobro počutiti v svoji koži, živeti v strahu, v nevarnosti
être large avec quelqu'un biti darežljiv, blag do koga
gagner le large izpluti na odprto morje
prendre le large zbežati
au large! odstranite se! nazaj!

largement [laržəmɑ̃] adverbe široko, obilno; najmanj

gagner largement sa vie dobro si služiti kruh
il a largement 5000 francs par mois ima najmanj 5000 frankov na mesec
il est largement dix heures je že najmanj deset ura
avoir largement de quoi vivre dobro živeti

lark² [la:k] samostalnik
burka, šala

to have a lark dobro se zabavati
for a lark samo za šalo
what a lark! kako zabavno!

laudō -āre -āvī -ātum (laus)

1. (po)hvaliti, proslaviti (proslavljati), (po)velič(ev)ati, hvaleč prizna(va)ti, odobriti (odobravati) (naspr. reprehendere, vituperare, accusare, culpare): laudari a laudato viro Naev. ap. Ci., quam rationem omnes non solum probant, sed etiam laudant Ci., laudantur exquisitissimis verbis legiones Ci., numquam satis laudari poterit philosophia Ci., Agesilaus … laudavit consilium eorum N., l. numen (sc. v pesmih) H., ubi haec severus te palam laudaveram H. ko sem bil pred teboj govoril … tako vzneseno, depositum laudas … pudorem H., prava laudantium sermo Sen. ph. hvalisanje, l. vocem suam, formam pietatem Suet., Cicero in Limone hactenus laudat (sc. Terentium) Suet., laudare aliquem ob ea, ob quae gratias agerem Plin. iun., l. coram in os (= gr. κατὰ στόμα ἐπαινεῖν) Ter. ali l. in faciem Lact. v obraz hvaliti; l. aliquem alicui (koga pred kom) Ter.; okrepljeno: l. aliquem ali aliquid laudibus Pl., Ci. na moč hvaliti, s pohvalami (s (po)hvalo) (po)velič(ev)ati; z in z abl. personae: id maxime in Agrippina laudare, quod (da) Germanici nepotem secum traheret T.; z in z abl. rei (pri čem, zaradi (zastran) česa): in quo tuum consilium nemo potest non maxime laudare Ci. ep., ut ad peiora iuvenes laude ducuntur, ita laudari in malis malent Q.; v pass. z gr. dat. personae: viris laudata est Ci. ep., Lucifer … laudatur Veneri Sil., Germanicus cunctis laudatus T.; pass. laudor z inf.: extinxisse nefas tamen et sumpsisse merentīs laudabor poenas V.; abs.: abi, laudo ali samo laudo Pl., Ter. dobro si opravil! dobro! prav tako!

2. occ.
a) obtožencu da(ja)ti ugodno pričevanje, zagovarjati, braniti ga: Ci. ep., Asc.
b) govoriti komu pogrebni (nagrobni) govor: Plin. iun., quem (sc. P. Africanum) cum supremo eius die Maximus laudaret, gratias egit dis immortalibus, quod … Ci., l. aliquem scripto meo (po mojem osnutku) Ci. ep., aliquem e more pro rostris l. Suet., aliquem pro contione l. Suet., laudatum corpus in foro positum, laudatum corpus sepultum est Aur.
c) pesn. = koga blagrovati, komu zavidati (kaj): agricolam laudat leti iuris peritus H.; z objektnim gen. (zaradi česa): laudabat leti iuvenem Sil.
d) kako zdravilo hvaleč odobravati, priporočati: aliquid ad aliquid Plin., apri … cerebrum contra eas (sc. serpentes) laudatur Plin.

3. koga hvaleč (pohvalno) imenovati, omeniti (omenjati), navesti (navajati): aliquem testem Pl., Cod. I., quem rerum Romanarum auctorem laudare possum religiosissimum Ci., quem enim auctorem de illo (sc. Socrate) locupletiorem Platone laudare possumus? Ci., laudare significat prisca lingua nominare appellareque; sic auctor laudari dicitur, quod est nominari Gell. — Od tod

1. adj. gerundiv laudandus 3 hvalevreden, vreden slave, vreden vsega priznanja, častivreden, pohvalen: cuius ratio etsi non valuit, tamen magnopere est laudanda V., laudande sol H., scis … istos, ut non laudandos, sic tamen esse iocos O., laudandus et ille, qui tertium consulatum meruit Plin. iun.; z abl.: armis vel rastris laudande Camers Sil.; z gen. (zaradi česa): laudande laborum Sil., vitae laudandus opacae Sil.; subst.: laudanda -ōrum, n hvalevredna dejanja: Plin. iun.

2. adj. pt. pf. laudātus 3 (po)hvaljen, (po)hvalen, hvalevreden, častivreden, (pro)slavljen, vreden slave, slaven, lep, izvrsten: vir l. Ci. ep., l. artes Ci., facies, vultus, pavo, signa O., vox Suet., saccharon laudatius India (sc. fert) Plin., quanto maiora auctioraque sunt, multo etiam tanto laudatiora sunt Gell., quae laudatissima formae dote fuit virgo O., e Caedicio campo laudatissimus (sc. caseus), feniculum laudatissimum, sampsuchum laudatissimum Plin.

lay in prehodni glagol
shraniti, preskrbeti si zalogo, oskrbeti se s čim, nakupiti, nabaviti; nasaditi (živo mejo, rastline)

to lay in a good meal dobro se najesti

leap^*2 [li:p]

1. neprehodni glagol
skočiti, skakati; poskočiti, poskakovati; odskočiti (from)
preskočiti, preskakovati (over)
izskočiti (out)
vzplamteti (plamen), iti v glavo (kri)

2. prehodni glagol
preskočiti, preskakovati; pognati konja v skok

to leap aside skočiti vstran
look before you leap dobro premisli preden kaj storiš
to leap to the eye biti v oči
ready to leap and strike pripravljen na skok
my heart leaps for joy srce mi poskakuje od veselja
to leap into fame postati slaven na en mah
to leap to a conclusion napraviti prenagljen sklep
to leap from one topic to another skakati od ene teme na drugo