Franja

importer² [-te] verbe intransitif (se rabi v nedoločniku in v 3. os. ed.) biti važen ali pomemben; igrati vlogo (à pri)

ce qui importe kar je važno
cela m'importe beaucoup to je zelo važno zame, to igra veliko vlogo zame
peu m'importe malo me briga, vseeno mi je
peu importe ne igra nobene velike vloge
il lui importe beaucoup mnogo mu je do tega
qu'importe? kaj za to?
n'importe! nič za to!
n'importe qui, quoi kdorkoli, karkoli
n'importe où kjerkoli, kamorkoli
n'importe quand kadarkoli
que vous importe cela? kaj se vas to tiče? kaj vas to briga?

importunar nadlegovati, vsiljiv biti, nadležen biti, v nadlego biti

importuner [-tüne] verbe transitif nadlegovati (de z), v nadlego biti, nadlego delati (quelqu'un komu)

impressionare

A) v. tr. (pres. impressiono)

1. napraviti, delati vtis; ganiti, pretresti, presuniti

2. foto ploščo izpostaviti svetlobi

B) ➞ impressionarsi v. rifl. (pres. mi impressiono)

1. vznemiriti, vznemirjati se; razburiti, razburjati se

2. foto biti osvetljen

impuntare

A) v. intr. (pres. impunto)

1. spotakniti, spotikati se

2. pren. spotakniti, spotikati se v govoru, jecljati, zmotiti se

B) ➞ impuntarsi v. rifl. (pres. mi impunto)

1. trdovratno se upirati, upreti se; vztrajati, biti trmast:
quando si impunta, è terribile kadar je trmast, je grozen

2. trmasto zavrniti, zavračati:
impuntarsi a dire di no trmasto zanikati

imstande sein biti sposoben, da ...; moči; er ist imstande sein zu ... čisto podobno bi mu bilo, da bi

incalzare

A) v. tr. (pres. incalzo)

1. zasledovati, biti za petami:
incalzare il nemico biti sovražniku za petami

2. priganjati, pritiskati:
il pericolo incalza nevarnost grozi

3. glasba pospešiti, pospeševati (tempo)

B) ➞ incalzarsi v. rifl. (pres. mi incalzo) naglo si slediti:
gli avvenimenti si incalzano dogodki si naglo sledijo

incardinare

A) v. tr. (pres. incardino)

1. postaviti, postavljati na tečaje

2. pren. zasnovati na

B) ➞ incardinarsi v. rifl. (pres. mi incardino) pren. biti zasnovan, temeljiti (na)

incassare

A) v. tr. (pres. incasso)

1. dajati, spraviti, spravljati v zaboje:
incassare una tubatura dati cev v ležišče
incassare una pietra preziosa vdelati dragulj
incassare il morto položiti mrliča v krsto
incassare una frase vriniti stavek

2. dobiti, prejeti, inkasirati:
incassare una somma prejeti znesek

3. šport prejemati udarce (pri boksu), gole (pri nogometu)

4. pren. prenesti, prenašati:
incassare una grave offesa prenesti hudo žalitev

B) ➞ incassarsi v. rifl. (pres. mi incasso) stiskati se, biti stisnjen:
la strada si incassa tra ripide montagne cesta je stisnjena med strme planine

inchiodare

A) v. tr. (pres. inchiōdo)

1. pribiti:
inchiodare un coperchio pribiti pokrov
inchiodare alla croce pribiti na križ, križati

2. pren. prikovati:
l'influenza mi ha inchiodato al letto per una settimana gripa me je za teden dni prikovala na posteljo
inchiodare l'auto naglo zavreti, zavirati

3. pren. prevarati, ogoljufati

B) ➞ inchiodarsi v. rifl. (pres. mi inchiōdo)

1. zadolžiti, zadolževati se

2. blokirati, biti blokiran:
si è inchiodato il freno a mano blokirala je ročna zavora

inclinare

A) v. tr. (pres. inclino)

1. upogniti, upogibati; nagniti, nagibati

2. pren.
inclinare qcn. a qcs. zbuditi v kom nagnjenje, veselje za kaj

B) ➞ inclinarsi v. rifl. (pres. mi inclino)

1. upogniti, upogibati se

2. pren. biti nagnjen (k); imeti nagnjenje (za)

incline² [inkláin]

1. neprehodni glagol
nagniti se, nagibati se, pobesiti se, biti nagnjen (to, toward k)
(koso) padati; vdreti se (rudnik); nagibati se (dan); biti naklonjen (to komu, čemu)

2. prehodni glagol
nagniti, nagibati (to k)
pobesiti

to incline to red vleči na rdeče
to incline to stoutness biti nagnjen k debelosti
the roof inclines sharply streha strmo pada
to incline one's ear to s.o. koga naklonjeno poslušati
to incline one's head pobesiti glavo

in-clīnō -āre -āvī -ātum m (prim. gr. κλίνω)

1. nagniti (nagibati), pripogniti (pripogibati), ukloniti (uklanjati), prikloniti (priklanjati): Q., genua (in) harenis i. O. pripogniti in nasloniti na … , inclinatus temo O. navzdol nagnjeno, mālos i. L. jadrnike, cursum i. O. v loku leteti, aquas ad litora i. O. zasukati, napeljati; occ. pri spolnem odnosu položiti: i. aliquam Iuv., se i. cum liberta Pl. leči k osvobojenki.

2. refl. med. in intr. nagniti (nagibati) se: milites inclinant in unum locum L., terra inclinatur Lucr.; occ.
a) (o soncu in dnevu) nagniti (nagibati) se: sol se inclinavit meridie L., inclinare meridiem sentis H., dies inclinat Iuv., quin inclinabat dies T.; od tod intr.: inclinat dies T., meridies H. se nagiblje.
b) (o bojnih vrstah kot voj. t. t.) nagibati se k begu, začeti omahovati, umikati se: confestim Romana inclinatur acies L., res inclinatur in fugam L.; pren.: timore inclinari L.; intr.: in neutram partem inclinabant acies L., milites in fugam inclinarunt L.
c) (o bolezni): nagniti ali obrniti se na boljše ali slabše: morbis ad sanitatem inclinantibus Cels., inclinatae in deterius principia valetudinis senserat Vell.; od tod tudi: pojenja(va)ti, manjšati se: morbus inclinatus Cels., febris se inclinat Cels.
č) (o barvi): nagibati se k, bližati se: herba coloris in luteum inclinati Plin. umazano rumena.

3. kot gram. t. t.
a) končnico pregibaje tvoriti, sklanjati: Gell.

4. metaf. nagniti (nagibati), obrniti (obračati) kam: culpam in collegam Ci. zvračati, onera in divites L., animos in hanc causam inclinavit L. je pridobil za … , opes inclinantur in Sabinos L. se nagnejo k, pripadejo … , haec animum inclinant, ut credam L. me nagiblje, da … ; occ.
a) na slabše obrniti, poslabšati: omnia inclinat fortuna L.; med. in refl. fortuna se inclinaverat C. se je obrnila (na slabše).
b) na eno stran nagniti, odločiti; podoba je vzeta od tehtnice: ait ipsos rem inclinaturos L., fraus rem inclinavit L.

5. refl., med., intr. (duševno) nagibati se k, naklonjen biti komu ali čemu; refl.: inclinare se ad Stoicos Ci.; med.: inclinati ad credendum animi T. nagnjeni; intr.: sententia senatus inclinat ad pacem Ci., dubii inclinant ad nomina danda L., in stirpem regiam inclinavere studiis Cu.; s finalnim stavkom: eo inclinabant sententiae, ut tempus differretur L. — Od tod adj. pt. pf. inclīnātus 3.

in-colō -ere -coluī -cultum (pre)bivati, stanovati, nastanjen biti, živeti v čem

1. intr.: Pl., Varr., Suet., Aur. idr., Germani, qui trans Rhenum incolunt C., oppidum, ubi multi mortales incolere (kot metoiki) consueverant S., i. inter mare Alpesque L., incolendi causa uno loco manere C.

2. pogosto trans.: Iust., N., H., Plin. iun., Suet. idr., Lycii illam urbem incolebant Ci. so zavzemali (kot prebivalci), so prebivali v … , Perrhaebus Othryn incoluit O., omnis terra, quae incolitur Ci. v kateri se prebiva, ki je obljudena, ki je naseljena, deae, quae illos lucos incolitis! Ci., ferae, quae incolunt terras Oraculum vetus ap. Liv. — Od tod subst. pt. pr. incolentēs -ium, m stanovalci, prebivalci: L., Sen. ph.

incombere^* v. intr. (pres. incombo)

1. biti skorajšen, viseti (nad), pretiti:
un uragano incombe sulla zona področju preti neurje

2. biti naložen:
il compito che mi incombe è estremamente delicato naložena mi je skrajno občutljiva naloga

incommoder [-de] verbe transitif nadlegovati, delati nadlego, biti nadležen; težiti, ovirati

être incommodé biti v denarni stiski; bolehati, biti nekoliko bolan

incommodō -āre -āvī -ātum (incommodus)

1. intr. zoprn biti, nadležen biti, neprimeren biti, nepriličen biti, nadlegovati: Ter., Ap., Gell., cum ipsi alteri incommodarint Ci., si scientia incommodatura sit Ci.

2. trans. neugodno (nadležno, težavno) storiti, otežiti, ovirati: navigationem Ulp. (Dig.), usum i., incommodatur ad usum manus Ulp. (Dig.).

incomodar nadlegovati, nadležen biti

incomodarse jeziti se, čutiti se užaljenega, zameriti
¡no se incomode V! ne zamerite! ne trudite se!

increscere^* v. intr. impers. (pres. incresce) knjižno biti žal, obžalovati

indiavolare

A) v. intr. (pres. indiavolo) biti vznemirjen; besneti:
far indiavolare qcn. koga spraviti v bes

B) ➞ indiavolarsi v. rifl. (pres. mi indiavolo) pobesneti, razjeziti se