Franja

toilette [twalɛt] féminin toaletna mizica; toaleta, obleka, lišp; oblačenje (umivanje, česanje)

toilettes pluriel stranišče
toilette d'été, de mariée poletna, poročna obleka
toilette du soir, de bal večerna, plesna toaleta
cabinet masculin de toilette umivalnica
gant masculin, savon masculin, serviette féminin de toilette rokavica za umivanje, toaletno milo, toaletni prtiček (krpa)
trousse féminin de toilette torbica s toaletnim priborom
avoir le goût de la toilette biti koketen
être en grande toilette biti v veliki toaleti
faire (sa) toilette obleči in nališpati se, končati z oblačenjem in lišpanjem
faire la toilette de quelque chose umiti, očistiti kaj
aller aux toilettes iti na stranišče

tolažb|a ženski spol (-e …) der Trost; besede: der Zuspruch, Trostworte množina
klavrna tolažba ein magerer Trost
potreben tolažbe trostbedürftig
biti v tolažbo komu (jemanden) trösten
najti tolažbo pri/v Trost finden bei

tolážba (-e) f consolazione, conforto; sollievo:
iskati tolažbo v pitju consolarsi bevendo, nel bere
biti v tolažbo essere di sollievo
dajati tolažbo consolare, portare sollievo

top¹ [tɔp]

1. samostalnik
vrh, vrhunec (gore); najvišja točka (česa); krona, vrh (drevesa); teme, glava; zgornji konec; začetek; pena (pri pivu); pokrov
navtika krov, paluba; šop, pramen (las, volne); površje; izbor, izbira
figurativno smetana; najvišja stopnja, prvo mesto, najvišji rang; cilj
figurativno višek, vrhunec; višina (glasu); nebo (pri postelji)
množina, sleng visoke osebnosti, visoke "živine"

at the top na vrhu
from top to toe od glave do pet
on (the) top nad, vrh, vrh tega
the top of the school najboljši učenec šole
the top of all creation krona ustvaritve
top of the milk figurativno najboljša točka programa
at the top of one's voice na ves glas
at the top of one's speed, on top z največjo hitrostjo
off one's top sleng prismojen
to the top of one's bent kolikor je le mogoče, do skrajnosti; v popolno zadovoljstvo
from top to bottom od zgoraj navzdol
the top of the water površje vode
the top of the morning to you! (irsko) lepo jutro vam (želim)!
to be (to become) top biti (postati) prvak; biti na čelu
to be on top biti močnejši, biti na površju
to be at the top of the tree figurativno biti na najvišjem položaju, pri krmilu
he is top of his class on je prvi v razredu
he is tops on je sijajen dečko
to blow one's top sleng razjeziti se, razburiti se
to come out on top iziti kot zmagovalec ali kot najboljši (npr. pri izpitu itd.)
to come to the top priti na površje (na čelo); uspeti, imeti uspeh
to go over the top vojska jurišati iz rova; figurativno, sleng tvegati skok, poročiti se
the car ran at the top of its speed avto je drvel z največjo hitrostjo
to shout at the top of one's voice na ves glas (na vse grlo) zakričati, zavpiti
to take the top of the table zavzeti mesto na gornjem koncu mize; figurativno predsedovati
to take the top off odpiti peno (piva)

2. pridevnik
najvišji, zgornji; glavni, prvi
pogovorno prvorazreden, izvrsten

top boy najboljši učenec
top dog figurativno prvak, zmagovalec
top line naslovna vrsta
top prices najvišje cene
top speed največja hitrost
to be in top form (shape) biti v najboljši formi

tōrto² m krivica; krivda; žalitev:
a torto po krivici
a torto o a ragione upravičeno ali ne
avere torto ne imeti prav
avere torto a fare qcs. motiti se v čem
dare torto a qcn. komu ne dati prav
essere dalla parte del torto ne imeti prav, ravnati narobe
fare torto a qcn. delati komu krivico
fare torto a qcs. biti v nasprotju s čim
ti fa torto ni tebe vredno
fare un torto zagrešiti krivico, biti nepošten do

touch¹ [təč] samostalnik
dotik, dotikanje, stik, kontakt; zveza, spoj; otip, otipavanje; čutilo tipa, tip; občutnost, tankočutnost; lahen udarec; lahen napad (bolezni ipd.)
glasba udarec; (umetnost) poteza, črta; karakteristična, značilna poteza, izraz
figurativno roka, stil, izvedba, umetnost, spretnost
figurativno kakovost; pečat, kov, žig; primes, sled, nadih, malce
sleng stroka, področje
sleng izvabljenje (denarja), izprošen denar; prisleparjenje, kraja, "izžicanje"

at a touch pri dotiku
out of touch with brez stika z
on the slightest touch pri najrahlejšem dotiku
within touch of na dosegu
the touch of nature prirodna črta, simpatičnost po prirodi
a touch of pepper malce popra
a touch of romance nadih romantike
a touch of the sun sončarica
finishing touch zadnja poteza
a shilling touch sleng cena enega šilinga, stane en šiling
the Nelson touch figurativno spretnost (umetnost) izvleči se iz težavnega položaja
soft to the touch mehak za otip
that was a (near) touch! za las je šlo!
this isn't my touch to se me ne tiče
he has a touch of genius nekaj genialnega je v njem
be had a near touch za las (komaj) je ušel nevarnosti
to get into touch with priti v stik z, vzpostaviti zvezo z
to keep in touch with s.o. biti v stalnem stiku, imeti stalno zvezo s kom
to lose touch with s.th. izgubiti stik s čim
to put s.o. in touch with povezati, zvezati koga z (tudi telefonično)
to put s.th. to the touch postaviti kaj na preskušnjo

touche [tuš] féminin

1. tipka

touche d'un piano, d'une machine à écrire tipka klavirja, pisalnega stroja

2. ribji prijem (ugriz)

pas la moindre touche aujourd'hui, je n'ai rien pris nobena (riba) ni danes prijela, nič nisem ujel
(familier) faire une touche srečati koga, ki se odzove galantni (ljubezenski) ponudbi
avoir la touche, une touche očitno kemu ugajati, figuré osvojiti kcga

3. (= ligne féminin de touche) stranska mejna črta pri rugbyju

le ballon est sorti en touche žoga je šla čez mejno črto
il y a touche žoga je v autu
(familier) rester, être mis sur la touche biti v položaju neaktivnosti

4.

pierre féminin de touche preskusni kamen
ce sera la pierre de touche de son honnêteté to bo preskusni kamen njegove poštenosti

5. (slikarstvo) polaganje barve na platno s čopičem; način slikanja, slog, ton; kontrast kake barve do drugih barv

reconnaître la touche d'un peintre spoznati način slikanja kakega slikarja
(populaire) avoir une drôle de touche smešno se obnašati, biti smešne zunanjosti, biti smešno oblečen

Tour, die, (-, -en)

1. (Ausflug) izlet, tura; eine Tour machen iti na izlet, opraviti turo

2. Technik vrtljaj, obrat

3. način

4. Schach: kolo
auf: auf Tour gehen iti na pot, iti na izlet; auf Tour sein biti na poti, biti na izletu; auf die dumme Tour tako, da se človek dela neumnega; auf die weiche Tour z mehko roko;
in: in einer Tour v enem, v eni sapi; Touren, pl , Technik obrati; auf Tour bringen turirati, figurativ razgibati, poživiti, spraviti na noge, (ärgerlich machen) razkačiti; auf Tour kommen zagrevati se, razmahniti se; auf vollen Tour laufen biti na vrhuncu, biti v polnem razmahu; auf Tour sein Mensch: biti v dobri kondiciji, biti pri sebi; sich auf krumme Touren einlassen spustiti se na kriva pota

tovarišk|i (-a, -o) kameradschaftlich
tovariški večer der Kameradschaftsabend
biti v tovariških odnosih kameradschaftlich verkehren

traîner [trɛne] verbe transitif vleči (za seboj), vlačiti; vleči (koga kam); zavlačevati

traîner après soi vleči za seboj, s seboj
traîner la jambe, la patte s težavo hoditi
traîner les pieds vleči noge za seboj, podrsavati z nogami pri hoji
il me traîne à des réunions fastidieuses vlači me na doigočasne sestanke
il traîne cette maladie depuis trois ans že tri leta prenaša to bolezen
traîner ses mots, sur les mots počasi govoriti
traîner quelqu'un dans la boue (figuré) vleči koga po blatu, blatiti koga
traîner les choses en longueur zavlačevati stvari
traîner un boulet (figuré) imeti neprijetno obveznost, ki se je ne moremo znebiti; verbe intransitif vleči se; dolgo trajati; iti prepočasi, zaostajati, kasneti; počasi delati; péjoratif potepati se, pohajkovati, postopati, vlačiti se; biti v neredu, razmetan
traîner par terre vleči se po tleh
traîner dans les rues postopati po ulicah
des papiers traînent sur son bureau papirji so razmetani, v neredu na njegovi pisalni mizi
cela traîne en longueur to se zelo vleče
ça traîne partout to je že obrabljeno, premlačeno
ça n'a pas traîné! to je bilo hitro narejeno!
faire traîner quelque chose zavlačevati kaj
ne traîne pas en rentrant de l'école! ne bodi počasen, ko se vračaš iz šole!
le travail presse, il ne s'agit plus de traîner delo pritiska, ne smemo večbiti počasni (»mečkati«)
depuis qu'il a été opéré, il traîne odkar je bil operiran, si ne more opomoči
se traîner vleči se s težavo naprej
se traîner par terre plaziti se po tleh

tramonto m

1. zahod, zaton:
dall'alba al tramonto od zore do mraka, ves dan

2. pren. konec:
essere al tramonto biti zelo star, biti na koncu (življenjske poti); ekst. biti v zatonu

trance moški spol odločilen, kritičen trenutek; smrtna ura; prisilna prodaja ali dražba

trance apretado kočljiv primer
trance de armas boj, borba
trance mortal smrtni boj, smrtna ura
a todo trance na vsak način, za vsako ceno, naj se zgodi, kar hoče
hallarse en un trance difícil (fig) biti v škripcih

tráns (hipnoza) transe ženski spol

biti v transu être dans les transes (ali en transe)

transe [trɑ̃s] féminin trans, polzavestno, hipnozi podobno stanje; stanje spiritističnega medija, ki »občuje« z duhovi; pluriel bojazen, strah

le médium qui entre en transe medij, ki pade v trans
être, entrer en transe (familier) biti zelo razburjen, razdražen, zelo se razburiti
être dans les transes, dans des mortelles transes biti v smrtnem strahu

tree [tri:]

1. samostalnik
drevo; steblo, deblo
zastarelo križ, vislice
tehnično gred, vreteno

tree of bearing age rodovitno drevo
tree of knowledge of good and evil Biblija drevo spoznanja
tree calf fino telečje usnje za vezavo knjig z liki, podobnimi steblom
boot tree kopito za škornje
cross trees navtika lesen križ na vrhu jambora
family tree, genealogical tree rodovnik
rose tree rožni grm
at the top of the tree figurativno na največjem položaju v svojem poklicu
to be up a tree pogovorno, figurativno biti v stiski, v škripcih, v brezizhodnem položaju
he cannot see the wood for the trees figurativno zaradi dreves (od samih dreves) ne more razpoznati gozda
as the tree is, so is the fruit jabolko ne pade daleč od drevesa

2. prehodni glagol
pognati, spoditi (žival) na drevo; dati na kopito
figurativno, pogovorno spraviti v škripce, v stisko, v težave (koga)

the dog treed the squirrel pes je prepodil veverico na drevo

trente [trɑ̃t] adjectif trideset; trideseti; masculin število, številka 30

le trente mai (dne) 30. maja
la guerre de trente ans tridesetletna vojna
trente-six šestintrideset, familier veliko, nedoločeno število (česa)
il y en a trente-six sortes jih je sto vrst
tous tes trente-six du mois skoraj nikoli
bête comme trente-six mille pots neumen kot noč
en voir trente-six chandelles vse zvezde videli (od udarca)
page trente stran 30, 30. stran
se mettre, être sur son trente et un, (vieilli) sur son trente-six obleči se v svojo najlepšo obleko, biti v svoji najlepši obleki

trídeset treinta

kakih trideset unos treinta
v starosti tridesetih let a los treinta años de edad
biti v tridesetih letih haber pasado los treinta

trim¹ [trim] samostalnik
red, (pravilno) stanje; razpoloženje, (telesno, duševno) stanje; oprema, (gala, paradna) obleka, okras
navtika opremijenost, oborožitev, pripravljenost; pravilen položaj (jader, jamborov) proti vetru; uravnoteženost (tovora, bremena)

in fighting trim vojska pripravljen za boj, za borbo (tudi figurativno)
in good trim, out of trim dobro, slabo opremljen; figurativno dobro, slabo razpoložen
in travelling trim v potovalni opremi, obleki
trim of the hold pravilna namestitev tovora v ladijskem skladišču
to be in trim biti v dobrem stanju
to be in sailing trim biti pripravljen za plovbo
to put in trim spraviti v red, v dobro stanje

Trip, der, (-s, -s) izlet; omama od drog; auf einem Trip sein biti v omami

trovare

A) v. tr. (pres. trōvo)

1. najti:
trovare qcs. per terra kaj najti na tleh
andare a trovare qcn. iti, skočiti po nekoga, obiskati nekoga

2. najti, dobiti; imeti; doseči, dosegati:
trovare un po' di pace najti malo miru
trovare il proprio utile imeti korist
trovare la gloria, il successo doseči slavo, uspeh

3. ekst. naleteti na:
trovare una buona accoglienza naleteti na dober sprejem, biti dobro sprejet

4. iznajti; odkriti, odkrivati; stuhtati, pogruntati:
trovare un rimedio a čemu znati pomagati
trovare sempre nuove scuse izmišljati si vedno nove izgovore

5. zalotiti; odkriti:
trovare qcn. sul fatto, con le mani nel sacco koga zalotiti pri dejanju
lo trovò che rubava zalotil ga je pri kraji

6. odkriti, odkrivati; ugotoviti, ugotavljati:
trovo il cibo buono, eccellente hrana se mi zdi dobra, odlična
ha trovato lo spettacolo noioso predstava je bila po njegovem dolgočasna, se mu je zdela dolgočasna

7. misliti, meniti:
trovo che hai fatto bene mislim, da si dobro storil
trovi? pog. se ti zdi?

8. zavedeti se; uvideti:
trovare di aver perso uvideti, da si izgubil

B) ➞ trovarsi v. rifl. (pres. ci troviamo) dobiti, dobivati se, srečati, srečevati se

C) ➞ trovarsi v. rifl. (pres. mi trōvo)

1. biti, počutiti se:
trovarsi d'accordo strinjati se
trovarsi bene, male počutiti se dobro, slabo
trovarsi deluso, ingannato, smarrito počutiti se razočaranega, prevaranega, izgubljenega
trovarsi in pericolo biti v nevarnosti

2. znajti se

3. biti, nahajati se:
la Venere di Botticelli si trova agli Uffizi Botticellijeva Venera je v galeriji Uffizi