Franja

Zadetki iskanja

  • masturbor -ārī -ātus sum (najbrž iz *man(u)-stupro „z roko samega sebe skruniti“,„z roko se zadovoljevati“, po ljud. etim. predelano po glag. turbāre; ali pa iz manu in turbare, oz. soobl. sturbare, prim. gr. στυρβάζω poleg τυρβάζω = turbo) samega sebe (z roko) (o)skruniti (oskrunjati), samozadovoljevati se, onanirati: Mart.; od tod subst. pt. pf. masturbātus -ī, m = masturbator: Mart.
  • Matíja (-a) m Matteo
    PREGOVORI:
    sveti Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi San Mattia, se trova il ghiaccio lo porta via, se non lo trova, il ghiaccio si rinnova
  • matriarhat samostalnik
    1. (družbena ureditev) ▸ matriarchátus
    Vse življenje je preživel v Tiani, vasici s 582 prebivalci in tradicijo matriarhata. ▸ Egész életét Tianában, egy 582 lelket számláló, matriarchális hagyományokkal rendelkező faluban töltötte.
    Še bolj zanimivo pa je bilo spoznanje, da sem zašel v vas, kjer vlada matriarhat. ▸ Még érdekesebb volt a felismerés, hogy egy olyan faluba tévedtem, ahol matriarchátus uralkodik.

    2. (pri živalih) ▸ matriarchátus
    Čeprav so samci večji in močnejši, se ti kiti odločajo za matriarhat. ▸ Bár a hímek nagyobbak és erősebbek, ezek a bálnák a matriarchátust követik.

    3. (vodilna vloga žensk) ▸ matriarchátus
    Res je, na Slovenskem imamo filmski matriarhat. ▸ Való igaz, Szlovéniában a filmek tekintetében matriarchátus van.
  • matter1 [mǽtə] samostalnik
    materija, snov, stvar; medgnoj
    pravno zadeva, predmet
    množina (brez člena) stvari, reči; povod, vzrok (for za)
    predmet, tema, vsebina (knjige)
    tisk rokopis, stavek; važnost (of)

    organic matter organska snov
    gaseous matter plinasto telo
    pravno the matter in (ali at) hand pričujoča zadeva
    pravno matter in controversy sporna zadeva
    pravno matter in issue sporna zadeva; stvar, ki jo je treba še dokazati
    a matter of taste stvar okusa
    a matter of time vprašanje časa
    printed matter tiskovina, tiskovine
    postal matter vse stvari, ki se lahko pošiljajo po pošti
    no matter ni važno
    as near as no matter skoraj, za las
    as a matter of course samo po sebi umevno
    as a matter of fact v resnici, pravzaprav
    for that matter; ali for the matter of kar se tega tiče
    a hanging matter zločin, ki se kaznuje s smrtjo
    in the matter of glede na kaj
    no laughing matter ni šala, resna zadeva
    in matter and manner formalno in resnično
    to leave the matter open pustiti vprašanje odprto
    to make much matter of pripisovati čemu veliko važnost
    not to mince matters ne slepomišiti, povedati odkrito
    to make matters worse poslabšati stvari
    to carry matters too far iti predaleč
    as matters stand kakor sedaj kaže
    to take matters easy nalahko jemati, ne delati si skrbi
    what matter? in kaj potem?
    what's the matter? kaj pa je?
    what's the matter with this? je kaj narobe s tem?
  • Mātūta -ae, f (sor. z mātūrus) Matúta, boginja jutra, svita, pa tudi sadnega dozorevanja, nav. imenovana Mater Matuta, staroitalsko božanstvo, pozneje poistoveteno z Albunejo (Albunea) in gr. Levkotejo (Leucothea, Λευκοϑέα): O., Ci., L., Lucr., Serv., Aug. Njen praznik Mātrālia (gl. Mātrālia).
  • Mausen, das, lovljenje miši; die Katze [läßt] lässt das Mausen nicht volk dlako menja, narave pa ne
  • mavčarna samostalnik
    (prostor v zdravstveni ustanovi) ▸ gipszelő
    mavčarna bolnišnice ▸ kórház gipszelője
    Polne roke dela pa so imeli na urgenci, kjer so v mavčarni nadeli slabih šestdeset mavčnih oblog. ▸ De tele voltak munkával a sürgősségin, ahol a gipszelőben közel hatvan gipszet kellett felrakniuk.
  • may3 [méi] glagol
    pomanjkljiv moči, smeti; utegniti

    come what may naj se zgodi kar hoče
    you may well say so ti lahko govoriš, lahko tebi
    be that as it may kar bo, pa bo
    may he live long naj dolgo živi!
    may you be happy! da bi bil srečen!
    it may happen utegne se zgoditi
  • meander samostalnik
    1. geografija (rečni zavoj) ▸ meander, hurokkanyar
    rečni meander ▸ folyókanyarulat
    Voda odteka in iz dneva v dan razgalja jezersko dno, dokler se ne umakne v vijugaste rečne meandre. ▸ A víz elfolyik, és napról napra egyre csupaszabbá válik a tó medre, míg végül a víz vissza nem vonul a folyó kanyargós meandereibe.
    ozek meander ▸ szűk meander
    meander reke ▸ folyókanyarulat
    okljuki ali meandri ▸ kanyarok vagy meanderek

    2. umetnost (okrasni vzorec) ▸ meander [kígyószerű díszítmény]
    grški meander ▸ görög meander
    Tapeto prilepimo sami, rob zaključimo z letvicami, v ustrezni višini pa nalepimo vzorec v obliki grškega meandra. ▸ A tapétát magunk ragasztjuk fel, széleit lécekkel zárjuk le, és megfelelő magasságban felragasztjuk a görög meandert ábrázoló mintát.

    3. (stranska zgodba; zastranitev) ▸ mellékszál, kitérő, kacskaringós gondolatmenet
    Knjiga nas mora posrkati vase, v usode in značaje oseb, v zgodbo in njene meandre. ▸ Egy könyvnek be kell szippantania olvasóját, az olvasónak pedig bele kell merülnie a szereplők sorsába és jellemébe, a történetbe és annak kacskaringós mellékszálaiba.
    Pripoved naredi meander z opisom ambivalentnega odnosa med mladima moškima. ▸ Az elbeszélés kitérőt tesz a két fiatalember ambivalens kapcsolatának leírásával.

    4. (vijuga; lok) ▸ kanyarulat
    Okrog te palice se v muhastih meandrih razposajeno poigravajo vitice in cveti. ▸ E pálca körül szeszélyes kanyarulatokban csintalanul játszadoznak a kacsok és a virágok.
    V kolovoz so se zažrli meandri pudrastega peska. ▸ A porhanyós homok kanyarulatai belevájódtak a sivatagi útba.
  • Mēdēa -ae, f (Μήδεια) Medéja

    1. hči kolhidskega kralja Ajeta, čarovnica; svojemu ljubimcu, argonavtu Jazonu, je pomagala do zlatega runa ter pobegnila z njim in svojim bratom Absirtom. Da bi zadržala očeta, ki jih je zasledoval, je brata usmrtila in ga razkosanega vrgla v morje. Po prihodu v Jolk sta se Jazon in Medeja poročila. Jazon je pozneje svojo ženo zavrgel in snubil Kreuzo (ali Glavko), hčer korintskega kralja Kreonta, maščevalna Medeja pa je usmrtila nevesto in svoja otroka: Ci., O., H., Iust., Hyg.; metaf.: Medea Palatina (= Clodia) Ci. Soobl. Mēdīa -ae, f Medíja: Plin.

    2. mesto ob Črnem morju: Iust.

    3. Mēdīa nigra črna medíja, nam neznan dragulj, imenovan po Medeji: Plin. (37, 174).
  • medenina samostalnik
    1. (zlitina) ▸ sárgaréz
    tona medenine ▸ tonna sárgaréz, tonnányi sárgaréz
    Vlomilci so ukradli tono medenine v obliki trimetrskih palic. ▸ A betörők egy tonnányi háromméteres sárgarézrudat loptak el.
    nakit iz medeninekontrastivno zanimivo sárgaréz ékszer
    izdelek iz medenine ▸ sárgarézből készült termék
    pozlačena medenina ▸ aranyozott sárgaréz
    izdelan iz medenine ▸ sárgarézből készült
    Svečnik in pepelnik sta izdelana iz medenine in belih koščkov školjk. ▸ A gyertyatartó és a hamutartó fehér kagylódarabkákkal kirakott sárgarézből készült.
    narejen iz medenine ▸ sárgarézből készült
    sloj medenine ▸ sárgaréz réteg

    2. (izdelek) ▸ sárgaréz, rézáru
    kos medenine ▸ darabnyi sárgaréz, darab sárgaréz
    Neznano kam izginilo 11 kosov medenine, lastnik pa je oškodovan za 500 tisočakov. ▸ Nem tudni, hogy hová tűnt 11 darab sárgarézből készült tárgy, így a tulajdonosnak 500 ezres kára lett.
    Premoženja, ki so ga prinesli od doma, je malo. Medenina je samo za okras. Celo krožniki, sklede in žlice so leseni. ▸ Kevés vagyont hoztak magukkal otthonról. A sárgaréz csak dekorációul szolgál. Még a tányérok, a tálak és a kanalak is fából készültek.
  • medesimo

    A) agg.

    1. isti:
    ha detto le medesime cose povedal je isto
    lo stesso e medesimo discorso prav iste besede
    nel medesimo tempo istočasno, poleg tega

    2. isti, enak:
    ha le medesime dimensioni ima enake razsežnosti

    3. sam:
    io medesimo l'ho visto sam sem to videl

    B) pron. isti, ista oseba; isto:
    e siamo al medesimo pa smo spet pri istem
  • médij (-a) m

    1. medium

    2. kem., fiz. mezzo:
    vakuum je medij, po katerem se širi svetloba, ne pa zvok il vuoto è un mezzo per cui si propaga la luce, ma non il suono

    3. (sredstvo) mezzo:
    medij za informiranje mezzo d'informazione
    množični mediji mezzi di comunicazione di massa

    4. lingv. diatesi media, genere medio, medio
  • Megalopolis -is, acc. -im, abl. -ī, f: L. ali Megalē-polis -is, f: Plin., acc. Megalen polin: L. (Μεγαλόπολις ali Μεγάλη πόλις) Megalópolis, Megalépolis (Megalópola, Megalépola), mesto v Arkadiji; l. 368/367 ga je ustanovil Epaminondas, porušil pa špartanski kralj Kleomen l. 222. — Od tod subst. Megalopolītae -ārum, m Megalopolíti, megalopolski preb.: L.; adj. Megalopolītānus 3 megalopolitánski, megalópolski, iz Megalópolisa (Megalópole): filia Alexandri cuiusdam Megalopolitani L.; subst. pl. Megalopolītānī -ōrum, m Megalopolitáni: L., Plin., Cu.
  • mehkužec samostalnik
    1. ponavadi v množini (žival) ▸ puhatestű
    morski mehkužci ▸ tengeri puhatestűek
    lupina mehkužcev ▸ puhatestűek héja
    prehranjevati se z mehkužci ▸ puhatestűekkel táplálkozik
    sladkovodni mehkužci ▸ édesvízi puhatestűek

    2. izraža negativen odnos (občutljiv človek) ▸ puhány
    Boks je šport, ki ni za mehkužce. ▸ A boksz nem puhányoknak való sport.
    Mogoče menite, da je joga za mehkužce ali pa za tiste, ki se jim ne da zares vaditi. ▸ Talán úgy véli, a jóga a puhányoknak való, vagy azoknak, akik nem szeretnének igazán edzeni.
  • meinen meniti, soditi; ocenjevati (da ...); misliti (na), imeti v mislih; (bedeuten) pomeniti; (sagen) meniti; es gut meinen dobro misliti; es gut mit jemandem meinen imeti dobre namene z, želeti dobro (komu); es nicht böse meinen ne imeti slabega namena; das will ich meinen bi rekel, kaj pa drugega; Was meinen Sie dazu? Kaj rečete k temu?; so war es nicht gemeint nisem tako mislil
  • meinerseits kar se mene tiče; ich meinerseits jaz pa
  • Melanippa -ae, f in Melanippē (v rokopisih tudi Menalippa, Menalippē) -ēs, f (Μελανίππη) Melanípa

    1. sestra amazonske kraljice Antiope, ki jo je Herkul ujel v boju z Amazonkami: Iust.

    2. Ajolova ali Dezmontova hči, po Neptunu mati dvojčkov Bojota in Ajola; oče jo je oslepil in vrgel v ječo, njena otroka pa izpostavil. A otroka, Neptunova potomca, sta bila rešena in ko sta odrasla, sta ubila deda ter osvobodila mater, ki ji je Neptun zopet povrnil vid: Varr., Hyg.; acc. pl. Melanippas Arn. Tudi naslov
    a) Akcijeve tragedije, zasnovane po eni od Evripidovi tragedij: Ci.
    b) Enijeve tragedije: Gell.; v eni je igral tudi Neron: Iuv.
  • Meleager (redkeje Meleagros, Meleagrus) -ī, voc. Meleagre: O., Val. Fl., m (Μελέαγρος) Meleáger

    1. sin kalidonskega kralja Ojneja (Oeneus), argonavt in udeleženec kalidonskega lova. Sedem dni staremu so Mojre prorokovale, da bo umrl, če zgori poleno na ognjišču; zato je mati Alteja vzela in shranila poleno. Ko pa so njeni bratje ugrabili Atalanti kožo kalidonskega merjasca, ki ga je ubil Meleager, jih je Meleager pobil. Razsrjena Alteja je vrgla poleno v ogenj in Meleager je takoj umrl. Obupana Alteja je naredila samomor, Meleagrove sestre pa so tako objokovale bratovo smrt, da jih je Artemida spremenila v pegatke: O., Val. Fl., Plin., Hyg. — Od tod adj. Meleagrēus 3 (Μελεάγρειος) Meleágrov: Calydon Lucan. Meleagrius 3 Meleágrov, meleágrski: Pleuron Stat. Subst. Meleagris -idis, f (Μελεαγρίς), pl. Meleagridēs -um, f
    a) Meleagride, v pegatke spremenjene Meleagrove sestre: O.
    b) Meleagridēs (sc. aves ali gallinae) pegatke: Varr., Plin., Suet.; sg. Meleagris: Col.

    2. vojskovodja Aleksandra Velikega: Iust., Cu.

    3. neki Makedonec: Cu.
  • Melicerta -ae, m: V., O., Pers. in Melicertēs -ae, m: Hyg. (Μελικέρτης, fen. Melkart) Melikêrt, sin Atamanta in Ino. Ko je besneči Atamant preganjal Ino, se je skupaj z Melikertom pognala v morje, kjer sta oba postala morski božanstvi; Ino je postala Levkoteja (Leucothea), Melikert pa Palajmon (Palaemon), v lat. Portunus.