Franja

òbdanica ž
1. dan, čas od jutra do večera: odlazio je od kuće na -u, a uveče se vraćao
2. kosilo, obed: učenici nose u torbama i -u

obrusíti i obrúsiti -im
1. obrusiti, izbrusiti, uglačati brušenjem: obrusiti kamen, železo
2. otesati, naučiti koga pristojnom vladanju: obrusiti koga
3. obrusiti si noge premoriti se od hodanja

ob-sistō -ere -stitī (-stitum) (ob in sistere)

I. intr.

1. stopiti (stopati), postaviti (postavljati) se pred koga, kaj, stopiti komu na pot, zastopíti komu pot, zastaviti (zastavljati), zapreti (zapirati) komu pot: hic obsistam Pl. tukaj se hočem postaviti spredaj, alicui obviam o. Pl., o. abeunti L., cum ingredi vellet, armati obstiterunt L.

2. metaf. (poseb. kot voj. t.t.) sovražno se postaviti nasproti, upreti (upirati) se, nasprotovati, postaviti (postavljati) se po robu komu; abs.: Cu. idr., cum obsistere ac defendere conarentur Ci. ustopiti se, zavzeti položaj, nec obsistere nec insequi poterant L. Skladi z dat.: N., O., Iust., Lucan., Suet., dolori Ci., per me (sam) tibi obstiti Ci., quis umquam istius libidini obstitit? Ci., o. visis Ci. ne pritrjevati; s prohibitivnimi stavki: obstitit, ne perficeretur N., ceteris naturis multa externa quominus perficiantur possunt obsistere Ci., quae (sc. fortuna) si cui obstitit, quominus referret gratiam Sen. ph.; tako tudi brezos.: Q. Ciceroni obsisti non potuit, quominus Thyamim videret Ci.; z inf.: obstitit Oceanus in se inquiri T. —

II. trans.

1. postaviti kaj ob kaj ali proti čemu: sol obstitus Ap. na strani se nahajajoče sonce (naspr. sol adversus); od tod subst. obstitum -ī, n poševno stanje: pro obstito circulorum Ap. (?).

2. kot avgurski t.t. nasproti stoječ = od strele zadet: fulgura atque obstita pianto Ci.

obvéza ž
1. zavoj, povoj, povez od tkanine: obveza za rano
2. obaveza: delovna obveza
radna obaveza

obvius 3 (ob in via)

1. na(s)proti prihajajoč, gredoč (idoč), srečujoč: Tib., Plin., Lucan., Aur. idr., hosti obvius eo Cu. grem na(s)proti, poterisne rotatis obvius ire polis O., obvium me fero V. idr. grem (prihajam) na(s)proti, obvium alicui esse Ci., L., N. ali fieri L., Auct. b. Afr. na(s)proti stopiti komu, srečati koga, priti v doseg koga, obvios esse inter se S. srečati se, aliquem obvium habere Iust. ali se dare alicui obvium L. in dari alicui obvium L. srečati koga, obvia cui Camilla occurrit V. mu teče (hiti) na(s)proti, nullo obvio hoste Cu. ne da bi naleteli na sovražnika, litteras obvias alicui mittere Ci. na(s)proti poslati, litterae mihi volant obviae Ci. mi letijo na(s)proti, obviae litterae T. med potjo prihajajoča (medpotna) pisma, obvia flamina O. na(s)proti vejoči, quidquid venerit obvium, loquamur Mart. kar nam pride na misel (na pamet); tako tudi: in legendo esse obvium Gell. naleteti (o besedah), in: se dare obvios Macr. hipoma priti na misel (o verzih); subst. obvius -iī, m srečevalec, srečujoči, nasproti prihajajoči: Eutr., libellus ab obvio quodam porrectus Suet. od nekoga, ki ga je srečal; pogosteje pl.: obvios percunctari Ci., obvios non videre Q., passim obvii caedebantur Cu. kdor je prišel na pot; tudi subst. n.: classi in obvio esse L. srečati ladjevje; occ. na(s)proti, na poti ležeč (stoječ), v napoto: montes, qui obvii erant itineri adversariorum N., o. arbos V., cubiculum obvium soli Plin. iun. obrnjena proti soncu, na sončni strani, calvitium quoquoversus obvium Ap. vidna.

2. metaf.
a) nared, pripravljen, pri roki, blizu: Gell., quidquid obvium erat, arripiunt Cu., criminum testes obvii erant T., obvias opes deferre deis T., obvium (lahko je) serpentes extrahi cantu Plin., figurae non obviae dicenti Q. niso zlahka pri roki; poseb. o besedah: pogosto se nahajajoč, običajen, navaden: „municipes“ et „municipia“ sunt verba dictu facilia et usu obvia Gell., est „vestibulum“ in sermonibus celebre atque obvium verbum Macr.
b) izpostavljen, prepuščen: Sen. tr., rupes obvia ventorum furiis V., Troia (sc. altera) minus obvia Grais V.
c) prijazen, prijeten, ljubezniv, dostopen, ustrežljiv, uslužen: comitas T., voluntas Q., est obvius et expositus Plin. iun.
d) sam od sebe prihajajoč, sam od sebe pojavljajoč se, vsiljujoč se: obviā rerum similitudine T., exemplum velut obvia assentatione conquirere Plin. iun.

octōphoros -on (gr. ὀκτώφορος) nošen (nesèn, nešèn) od osmih nosačev: lecticā octophoro ferri Ci.; subst. octōphoron -ī, n (gr. ὀκτώφορον) nosilnica, ki jo nosi osem nosačev: aliquem portare octophoro Ci. ep. — Soobl. octaphoron -ī, n: Mart., Suet., Ap.

òčamati -ām, očámiti òčāmīm načakati se, skoprneti od čakanja: ja već očamao sjedeći i čekajući te; neće znati za kim će raja, te će tako očamiti sama

ȍdadžija m (gr. odé) pesnik od (iron. v 1. pol. 19. st. pri Srbih)

òdākle, òdaklē, odákle prisl. od kod, od koder, iz česar: odakle znaš to?, odakle slijedi da je optužba izmišljena

òdāndē, òdandē prisl. od ondod

òdār -ára m iron. pesnik od

odàsvud, odàsvuda prisl. od povsod: odasvud dolaze ljudi

òdātlē, òdatlē prisl. od tod, iz česar: odatle je došao; odatle slijedi da je optužba izmišljena

òdāvdē, òdavdē prisl. od tod, iz česar

odbrànāškī -ā -ō prid. od odbranaš 2.: narav mu je -a takšna je njegova narava, da pristransko brani določena načela

oddojíti -im
1. odojiti, othraniti svojim mlijekom (mle-): oddojiti več otrok
2. odbiti od sise: oddojiti dojenčka, tele

ȍdgore prisl. od zgoraj

odgovárjati -am
I.
1. odgovarati: odgovarjati na vprašanja, za solidnost izdelkov, svojim predstojnikom, pred sodiščem
2. odgovarati, odvraćati koga od čega: odgovarjati koga od dela
II. odgovarjati se drsko odgovarati: odgovarjati se materi

odgovoríti -im, odgovori -ite, odgovoril -ila
I.
1. odgovoriti: odgovoriti na vprašanje
2. odgovoriti, odvratiti koga od čega: odgovoriti koga od dela
II. odgovoriti se drsko odgovoriti: odgovoriti se očetu

òdimiti -īm
1. odimiti: odimiti meso
2. boleti od dima: odimile su mi oči
3. biti v dimu: odimio sam