Franja

faute [fot] féminin napaka, pogreška, pomota; pregrešek, krivda; pomanjkanje; religion greh; juridique zanikrnost

faute d'autrui krivda neke tuje osebe, nekoga drugega
faute de calcul računska napaka
faute de conduite (automobilisme) napaka pri šofiranju
faute dactylographique, de frappe tipkarska napaka
faute d'impression tiskarska napaka
faute d'inattention napaka iz nepazljivosti
légère, d'orthographe, de prononciation lahka, pravopisna, izgovorna napaka
sans faute nezmotljivo, gotovo
vous viendrez sans faute? boste gotovo prišli?
faute de temps, d'argent zaradi pomanjkanja časa, denarja
faute de mieux ker ni nič boljšega
faute de savoir ker nisem vedel
faute d'avoir été avisé ker ni bil obveščen
faute de quoi drugače, sicer
c'est ma faute, c'est de ma faute to je moja krivda, jaz sem kriv
à qui la faute? kdo je (tega) kriv?
qui fait la faute, la boit (proverbe) kdor je to juho skuhal, jo mora tudi pojesti
faute de grives on mange des merles (proverbe) v sili jé vrag tudi muhe
exempt de faute brez napake
corriger une faute popraviti napako
être en faute biti kriv, commerce biti v zamudi
faire faute manjkati, biti pogrešan, pogrešati se
faire une faute au jeu napraviti napako pri igri
ne pas se faire faute de quelque chose česa ne zamuditi, izdatno kaj uporabljati, rabiti
il ne se fit pas faute de pleurer izjokal se je
faire, commettre une faute napraviti, zagrešiti napako
prendre quelqu'un en faute koga pri pregrešku zalotiti
rejeter la faute sur quelqu'un zvaliti krivdo na koga
se sentir en faute čutiti se krivega
tomber en faute zakriviti kaj, pregrešiti se s čim, religion napraviti greh

fehl: fehl am Platze sein ne biti na mestu, ne biti primeren (X ist fehl am Platze X ni na mestu, X ni primeren) ; fehl gehen [Schuß] Schuss: zgrešiti

Fehlbesetzung, die, napačni igralec, er ist eine Fehlbesetzung ni pravi za to vlogo

fehlen manjkati, (er fehlt manjka, ga ni), primanjkovati; ne pojavljati se; fehlen an manjkati, primanjkovati (es fehlt an X manjka X-a) ; (sündigen) pregrešiti se, (nicht treffen) zgrešiti, zmotiti se; es hat nicht viel gefehlt ni dosti manjkalo; an mir soll es nicht fehlen jaz bom storil vse, kar morem; weit gefehlt! kje neki!; das fehlt gerade noch! samo še tega se je manjkalo!; das hat uns gerade noch gefehlt! samo še tega je bilo treba!

fer [fɛr] masculin železo; jeklo, klina; meč, bodalo; médecine porodniške klešče; pluriel okovi, verige, spone, vezi; figuré jarem, hlapčevstvo, ujetništvo

de fer železen, jekleno siv; figuré neuničljiv; trd, strog
ni à fer ni à clou majav
âge masculin de fer železna doba
bande féminin de fer železen obroč
copeaux masculin pluriel de fer železni ostružki
discipline féminin de fer železna disciplina
extraction féminin du fer pridobivanje železa
fil masculin, tôle féminin de fer železna žica, pločevina
homme masculin de fer trd, nepopustljiv človek
industrie féminin de fer železna industrija
minerai masculin de fer železna ruda
paille féminin de fer skupek železnih ostružkov za čiščenje parketov
sceptre masculin de fer železno žezlo, figuré železna roka, trdo vladanje
une main de fer dans un gant de velours železna roka v žametovi rokavici, figuré ostra oblast pod mehko zunanjostjo
tête féminin de fer trmasta glava
fer en barres železo v palicah
fer doux, battu, laminé, profilé mehko, kovano, valjano, profilirano železo
fer forgé, forgeable, malléable kovno železo
fer feuillard, à équerre tračno, kotno železo
fer coulé, de fonte lito železo
fer à cheval podkev
table féminin en fer à cheval miza v obliki podkve
fer à friser škarje za kodranje
fers pluriel à grimper plezalne dereze
fer de lance železo na koncu sulice, figuré elitne čete (v boju)
fer à repasser likalnik
fer à souder spajkalnik
avoir une santé de fer biti vedno zdrav
avoir une poigne de fer (figuré) imeti železno roko, biti nepopustljiv do podrejenih
battre le fer kovati železo; mečevati se
il faut battre le fer pendant qu'il est chaud (proverbe) treba je kovati železo, dokler je vroče
croiser le fer avec quelqu'un mečevati se s kom, polemizirati s kom
donner un coup de fer po-, z-likati (à quelque chose kaj)
employer le fer et le feu (figuré) vse sile napeti
être de fer (figuré) biti zelo odporen, neupogljiv
faire feu des quatre fers na vse kriplje si prizadevati (da bi nekaj dosegli)
gémir dans les fers (figuré) ječati v sužnosti
porter le fer rouge dans la plaie (figuré) podvzeti trde, ostre mere, uporabiti energična sredstva
mettre quelqu'un aux fers koga v okove dati
tomber les quatre fers en l'air pasti na hrbet, pasti na zadnjico od začudenja
il userait du fer on bi še železno obleko hitro uničil

fermare

A) v. tr. (pres. fermo)

1. ustaviti (tudi pren.):
mi ha fermato per strada ustavil me je na cesti
non si può fermare il corso della storia zgodovinskega toka ni mogoče ustaviti

2. prišiti, pritrditi:
fermare un bottone prišiti gumb
fermare l'attenzione su qcs. pren. osredotočiti pozornost na kaj
fermare qcs. nella mente pren. dobro se spominjati česa

3. zapreti:
fermare la porta zapreti vrata

4. pravo pripreti

5. rezervirati:
fermare una camera rezervirati sobo

B) v. intr. ustaviti se:
il treno ferma a tutte le stazioni vlak se ustavlja na vseh postajah

C) ➞ fermarsi v. rifl. (pres. mi fermo)

1. ustaviti se:
non fermarsi alla prima osteria pren. ne biti takoj zadovoljen

2. zadržati se, ostati:
mi fermerò a Roma pochi giorni v Rimu se bom zadržal nekaj dni

3. naseliti se, ustaliti se:
fermarsi definitivamente in una città za stalno se naseliti v mestu

ferō, ferre (glede konjugacije iz prezentovega debla tvorjenih obl. gl. lat. slovnico), pf. tulī (star. in pesn. tudi tetulī) in sup. lātum (iz *tlatum); prim. tollō -ere (ferō iz indev. kor. *bher- nesti, nositi; prim. gr. φέρω = lat. ferō, gr. φέρετρον = lat. feretrum, gr. φορμός koš, gr. φώρ = lat. fur, gr. -φορος = lat. -fer [npr. gr. καρπο-φόρος = frugi-fer, … ], lat. ferculum, fertilis, fors, fortuna, umbr. fertu = lat. ferto, sl. brati, breme, breja).

I.

1. nesti, nositi: onus Ter. sex talenta … argenti Pl. ali magnum talentum Q. lectica ferri N. dati se nesti (nositi) v nosilnici, f. sacra V., H. (z umerjenimi koraki) nesti darilno orodje, Caecuba vina H.; kot voj. t. t.: f. hastilia, parmam loricam V., arma ferre posse C. sposoben biti za orožje, arma f. contra aliquem Ci., N., O. ali in aliquem L. ali adversus (adv.) N. ali (pesn.) alicui Sil. = bojevati se zoper (koga), arma f. pro aliquo ali de aliqua re O.; pesn.: signa V., L. ali tela V. napasti, tela coniuncta (skupno) O.; telesni del, ki nosi, v abl.: escam ore V. cadaver humeris, cervice ingum H., robora umeris O., Coricam humeris Q., aetherium axem cernicibus O., aure duos lapides O., patrem tergo O. (o biku, ki hoče obrejiti kravo), censūs (vse imetje) corpore suos O.; s praep.: Lausum super arma V. na ščitu, leonem super terga Val. Fl., nectar in ubere O., in ungula equi (venenum) Iust.; tako tudi: arma in sarcinis Cu.; prae se pugionem Ci., puerum prae se (in essedo) Suet.; preg.: ferre aliquem in oculis Ci. ep. ali (elipt.) aliquem in oculis (sc. ferre) Ter. rad videti koga, ljubiti ga (kot punčico v očesu). Krajevno z določilom smeri na vprašanje: Kam?: f. pabula domum Ci., scyphos ad praetoris domum Ci., in Capitolium faces Ci.; exanimum in castra L., signa in hostem L. iti nad sovražnika ali signa infesta ad urbem Romam L. iti nad rim. mesto, napasti ga in proelia manum V. boriti se; quā impetum tulisset Iust. kamor je bil usmeril svoj napad; pesn. z dat. smeri: corpus tumulo, stabulis ignem V. Odkod?: rem domo Ci., thymum de montibus V., caesum ex proelio L.

2. occ.
a) na (v) sebi nositi: mihi quaecumque feram mortalia demant O., rami poma ferentes O.; ventrem f. L. ali utero f. Iust. (o ženskah) noseča biti, aliquem f. Tib.; pesn. aliquem alicui f. Sil. koga komu roditi; toda: liberos f. ex uxore ali samo liberos ferre Suet. = liberos tollere; f. ventrem Varr. ali partum Plin. (o živalih) breja biti.
b) (noseč) roditi, obroditi: terra fruges ferre potest Ci., f. fruges, māla V., fereus arbor V. sadno drevo, caput impedire … flore terrae quem ferunt solutae H., tura ferat floresque tellus O., quae si tulisset Achaia Plin. iun.; abs.: ferundo arbor peribit Ca.; pren.: tulit Sicilia tyrannos Ci., haec aetas oratorem prope perfectum tulit Ci., ea aetas poëtam tulit N., non me Troia tulit V., Curium tulit paunertas H., monstra f., Crete tulit miracula O., paucissimos eloquentes litterae tulerunt Q., hos aetas tulit Plin. iun.

3. metaf.
a) (kaj abstraktnega) nositi, imeti: Basilus sororis filium nomen suum ferre voluit Ci. ep., nomen ferat, aequus iniqui H., f. nomen Aemilii Pauli L., alienam personam L. „tujo vlogo igrati“ = pretvarjati se; često pren. kaj kazati, razglašati, (na znanje) da(ja)ti, razodevati: imaginem alicuius Pl. podobo (postavo) koga kazati = po krivem se predstavljati (za) koga, palam f. Pl. javno kazati, auctorem senatūs exstinctum laete atque insolenter tulit Ci., eum ipsum dolorem hic turit paulo apertius Ci. (po)kazal je prešerno veselje nad tem, da … , (naspr. f. occulte Ter., obscure Ci., clam L. prikrivati, zatajevati), ut se fert ipse Ci. ep. kakršnega se sam kaže, f. patrium uitorem ora O., avum Marcum Antonium T. Marka Antonija za deda predstavljati, ad coniuges vulnera ferunt T. soprogam kažejo, laetitiam vulta ferens T., in notitiam alicuius f. Plin. iun. na znanje dati komu; v enakih pomenih tudi reklo prae se ferre aliquid: eam laudem Africanus cognomine ipso prae se ferebat Ci., magnum animum ferre prae se Q. ali voluntatem prae se f. Suet.; z ACI: hunc prae se tulisse illo die Roma exiturum Ci., prae se ferens (izjavljajoč), si quid decernerent, intercessurum L., tako tudi: prae se ferentes vera ornamenta matronarum pudicitiam, non vestes esse Iust.; z odvisnim vprašalnim stavkom: nec prae se fert, aut qui sit aut unde veniat Ci.; occ. se f. aliquem po krivem kazati (delati, oznanjati) se koga: Vell., Suet., fers te nullius egentem H., qui se … Amyci de gente ferebat V., se oriundum a magno Alexandro ferens L.
b) nositi, prenesti, (pre)trpeti, strpeti, prestati, prebiti, vzdržati: miserias Ter., poenam Ci., contumaciam alicuius Ci., furta rapinasque Ci., frigus, sitim, famem Ci., laborem N., ferens laborum T., f. vetustatem upirati se starosti = držati se (o vinu) Ci., (o knjigah) O., f. diem … carmina nostra valent Sil. pretrajati, f. mala O.; pogosto v nikalnem obratu: eius avaritiam cives ferre non potuerunt Ci., vix dolorem ferebamus Ci., impetum hostium non ferre C.; z acc. personae: fer me Ter., quem ferret, si parentem non ferret suum Ter., optimates quis ferat? Ci., hos consules fasti ulli ferre possunt? Ci., non tulit hunc N. ni ga mogel prenesti, aliquem non ferre O. koga za neznosnega imeti, ne moči ga videti, nec quenquam iam f. potest … priorem Lucan., f. talem regem Q.; od tod gerundivum vix ferendus 3 komaj znosen, non ferendus 3 neznosen: potentia vix ferenda, homo non (vix) ferendus Ci., tyrannum non ferendum distitabat N.; v neutr. tudi z ACI: non ferendum (est) dicere praetorem Ci., quasi non esset ferendum se victum decessisse Ci.; z inf.: vultum eius videre ferendum vix erat Ci., ferre abs.: non feram, non patiar, non sinam Ci. tega ne morem, nočem, ne smem trpeti, ultra non tulit Suet.; z inf.: servo nubere nympha tuli O.; z ACI: ferunt aures hominum illa … laudari Ci., non feret adsiduas potiori te darc noctes H., non tulit in cineres labi sua Phoebus … semina O.; s quod (da): quod rapta, feremus O.
c) (z adv. določili) kaj kako prenesti, vdati se v kaj, pokoriti se, ukloniti se čemu, pristati na kaj: egestatem suam facile f. Ci., f. aliquid animo aequo (ravnodušno) Ci., f. clementer, fortiter ac sapienter Ci., f. animo meliore, mitius O.; poseb. v izrazih nezadovoljstva: aliquid graviter f. Ter., Suet., Iust. ali aegre f. težko kaj prenesti, nejevoljen biti zaradi česa, zamalo se zdeti komu, illud facinus graviter tulit Ci., id pater aegre tulit O., quam rem nobilitas aegerrime tulit S. in to je plemstvo zelo težko preneslo, f. aliquid anxie S. ali inique (iniquo animo) L. jeziti se nad čim, moleste fers de illo Ci. jeziš se nad njim (nanj), indigue f. N., Suet., Iust., Amm. ali perindigue f. Suet. (zelo) za zlo vzeti (jemati), (hudo) zameriti. Skladi: α) z ACI: graviter sibi dari uxorem ferunt Ter., indigue ferunt clementiam in crudelitatem esse versam Ci., moleste f. coeperunt Heraclium profugisse Ci. β) s kavzalnim stavkom: quod adventu tuo ista sabsellia vacuefacta sunt, quo animo id ferendum putas? Ci. γ) posamič s quin: tacite eius verecundiam non tulit senatus, quin … voti liberaretur L.

II.

1. prinesti, podati, izročiti: quod fers, cedo Ter., f. partem domum suam N., dicta, iussa, responsa V., manum ad volnus V., dona imperat ad navīs ferri V., mella ferunt apes (namreč v satovje) H., ursos f. domum O., ceram O. (voščeno) pisemsko tablico, tabellis verba ferenda dedit O., f. alicui epistulam Cu., f. dextram Cu. ali dextras T. ponuditi roko, (roke) stisniti, alicui aliquam Ci. (za ženo) ponuditi, condicionem (alicui) Pl., Ter., Ci. ep. ali condiciones tristes L. postaviti, postavljati, alicui condicionem C. ponuditi; z metaf. obj.: f. alicui salutem Ci., alicui subsidium C. alicui auxilium Pl., Ci., O., Iust. ali opem Ci., N., H., Suet. prinesti pomoč = pomagati, non auxilium sed fletūs tulit (zevg.) O. ni prišel na pomoč, temveč je povzročil jok, fidem f. alicui V. vero (up, zaupanje, besedo) dati komu, nomen ali aliquem ad sidera (in astra) f. V. povzdigovati do zvezd, kovati v zvezde, matri f. complexum L. ali alicui amplexum O. objeti hoteti, objeti, alicui f. oscula O. poljubljati koga, clausae vim tulit O. je storil silo, jo je posilil; v pomenu kaj prizadeti, povzročiti, res fraudem mihi fert Ci. mi prizadeva škodo, fraudem f. L. izvesti zvijačo, perniciem alicui cum scelere L., f. alicui fastidia V., sitim morbosque V., fidem operi V. dati delu potrdilo, potrditi ga, animos et pectora V. dati srčnost in odločnost, alicui luctum lacrimasque L., lamenta Sil.; pesn.: alicui plāgam f. V. udariti koga, vulnera membris O. zadati, verbera in aliquem O. tepsti (biti) koga.

2. occ. prinesti, darovati, plačati: inferias absenti V., suprema cineri V. izkazati zadnjo čast, comiti pia iusta Val. Fl., munera templis, sacra divis, lances ali liba Baccho V., crinem Diti V. posvetiti, žrtvovati, tura altaribus ali in aras O., nymphis coronas O., f. libamina Val. Fl., tudi: preces Iunoni V. prinašati, vota ad deos O. bogovom obljubljati, vota Val. Fl., diis vota precesque Sil.; Sicilia hoc vectigal ferat potius populo quam magistratibus Ci., alicui tributum f. L., Cu. ali tributa f. O. plačevati.

3. metaf.
a) komu kaj (skrivaj) prinesti, naznaniti, sporočiti, povedati: flagitia ad aliquem Ter., fas omnia ferre ad auras V. spraviti na dan, si vera feram V., Ascanio ferat haec V., ea vox laborum tulit finem V. ta glas je … obetal … ; z ACI: mihi fama … tulit fessum … te … procubuisse V., Prognen ita velle ferebat O., tormentis servorum Macronem praesedisse commentarii ad senatum missi ferebant T.; occ. kot držpr. in jur. t. t. α) (kak zakon idr.) sprožiti, svetovati, predlagati (predložiti), dognati: legem f. N., Suet., Fl., hanc ipsam legem Gracchus tulit Ci., Caesare leges ferente Ci., omnibus fastis diebus legem ferri licet Ci., legem f. de aliqua re Ci. ali s finalnim stavkom Vell., rogationem f. de aliqua re, de aliquo, contra (in, ad) aliquem Ci., L., rogatio a consulibus lata est Ci., privilegium f. de aliquo Ci.; tudi samo ferre = svetovati, predlagati: nihil de iudicio ferebat Ci., f. de aliqua re, ut … , f. ad populum (narodu), ut … Ci., tulisti de me, ne reciperer Ci., nihil de me tulisti, quo minus essem in civium numero Ci. nisi dal nobenega pravega nasveta, da naj ne bom več štet med državljane, f. ad plebem, vellent iuberentne … L.; brezos.: lato ad populum, ut … L. β) (svoj glas) oddati, glasovati (o posameznikih in o narodu): sententiam f. Q., Amm. pravzaprav „svoj glas nesti v posodo“, vos sententiam per tabellas feretis Ci., quidnam sententiae ferrent iudices Ci., de quo foedere populus sententiam non tulit Ci.; tako tudi: suffragium (glas) f.: Suet., Iust., cum omnes principes civitatis suffragium se ferre de civitatis salute censebant Ci., exercitu suffragium ferente capitis absentes damnantur N., neque quisquam iudex ausus est de eo ferre suffragium N.; suffragia f. tudi = glasove dobiti: Suet. (Iul. 13). γ) (sodnika) svetovati, predlagati: quom ei M. Flaccus … P. Mucium iudicem tulisset Ci., multi privatim ferebant Volscio iudicem L., provoco ad populum eumque tibi … iudicem fero L.
b) (z abstr. subj.) nanesti, zahtevati, hoteti, določiti, dovoliti: ut natura fert, quae fert adulescentia, dum aetas tulit, quod fors feret, Ter., uti fors tulit S., si fors tulit O., multa fert lubido Ter., quae … lubido victorum fert S., ita natura rerum fert, ut (quantum Q.) mea fert opinio, ut opinio et spes fert, si vestra voluntas feret Ci., si res feret Ci. če mora tako biti, si res ita tulisset L., tamdiu pependit, quamdiu voluntas Apronii tulit Ci., si fert ita corde voluntas V., Troiae sic fata ferebant V., quid iste fert tumultus … ? H., congressūs primi sua verba (običajne pozdrave) tulerunt O., ut vires nostrae tulerunt Q.; elipt.: si ita ferret (sc. res) T. če bi moralo tako biti, če bi moralo priti do tega.
c) (izdatke in dohodke) v gospodarsko knjigo zapisati, vpisati, vknjižiti: f. acceptum (accepto) ali f. expensum, gl. pod ac-cipiō in ex-pendō.
č) ferri = nanašati se na koga, tikati se ga, zadevati koga: quod ad Bithynios ferretur Plin. iun.

III.

1. okrog nositi, v pass. = krožiti, biti objavljen: cuius (Periclis) scripta quaedam feruntur Ci., et orationes eius (sc. Senecae phil.) et poëmata et epistolae et dialogi feruntur Q., multorum de utraque arte commentarii feruntur Suet., fertur epistola eius Vop.

2. metaf.
a) ustno raznašati, širiti, razširjati: inimici famam Pl., fertur imprimis (hoc dictum) Ter., f. haec omnibus sermonibus C., sermonibus bella L., tanto opere ferri Ci., f. carmine laudes V., vivus per ora feror V. živim v govorici ljudstva, V. (po Eniju) fama fertur V., ita (eadem) fama ferebat O., vulgo ferebantur versus Suet., ferebatur per oppida rumor Sil.; occ. slaviti, proslavljati, poveličevati, povzdigovati: vestrum iter … omnia saecula laudibus ferent L., f. aliquem insigni laude V., praecipuā laude fertur N., nostra semper feretur pugna illa Ci., caelo (dat. smeri = do neba) facta ferebat Sil., supra f. aliquem T.; s predik. določilom act.: hunc (Mercurium) omnium inventorem artium ferunt C., Servium conditorem famā f. L.; pass.: (Atticus) in pueritia nobilis inter aequales ferebatur N., Macedones milites eā tum erant famā, quā nunc Romani feruntur N., Atheniensium res gestae … fuere … aliquanto minores … quam famā feruntur S., felix et dis cara feror O.
b) splošno trditi, (povsod) praviti, pripovedovati, izjavljati, izrekati: eam rem vulgo f. L.; v act. z ACI: homines morbos magis esse timendos … ferunt … quam Tartara leti Lucr. memini ita f. se-nes V., hand dubie ferebant Minucium Fabio (se) praelaturos L. splošno so prav nedvomno trdili (izjavljali); fama fert govorica gre, govori se: regnum eum adfectare fama ferebat L., simul excessisse Augustum et rerum potiri Neronem fama eadem tulit T.; kot vrinjeni stavek: Aristaeus, qui (ut Graeci ferunt, Liberi filius) inventor olei esse dicitur Ci., Hannibal, ut ipse fert, aemulus itinerum Herculis est L., philosophia, ut fertur (kakor pravijo), virtutis continet disciplinam Ci., sicut fama fert L., Cu., ita fama ferebat O. Pogosto ferunt pravijo, baje z ACI: ab eo se leges ferunt accepisse Ci., (ficum) Romularem vocatam ferunt L., scelus expendisse merentem Laocoonta ferunt V. priores hinc Lamias ferunt denominatos H., affectasse ferunt regnum caeleste Gigantas O., Siciliam ferunt angustis quondam faucibus Italiae adhaesisse Iust.; v pass. z NCI: in Sicilia locus esse fertur Ci. je baje kraj, Ceres fertur fruges … mortalibus instituisse Lucr., quam (Karthaginem) Iuno fertur terris magis omnibus … coluisse V. je baje bolj gojila kot … , Scaurus auctor et socius Bestiae ferebatur S. je splošno veljal za … , Teucer … tempora populea fertur vinxisse coronā H., non sat idoneus pugnae ferebaris H. nisi veljal za … , mecum certasse feretur O. pravili bodo o njem, da … , hvalili ga bodo, da …

IV.

1. od nekod odnesti, odvesti, odpeljati, odgnati, s seboj vzeti: nihil aliud ex certamine L., argenti magnum dat ferre talentum V., cratera (ei) ferre dederat V., ferunt ipsa aequora classem V., corpora nullis funeribus feruntur O. se pokopavajo (shranjujejo), cineres secum f. O., cibaria f. (sc. secum) Cu., unda navem f. coeperat, te venti ferebant Val. Fl.; pren.: feruntur … ex optimis naturae et veritatis exemplis Ci. povzete so iz, … (posnete so po) … , veniam peto feroque L. prosim in jemljem, aliquid tacitum f. „kaj kot zamolčano s seboj odnesti“, npr. non tacitum feres Ci. = ne bom molčal, ne id quidem ab Turno tulisse tacitum ferunt L. da Turnus ni molčal niti ob tem, f. aliquid inultum Ter. ali impune C. kazni za kaj uiti, ut fecunda fores, haud impune feres O. za to ne uideš kazni, ne bo ti ušlo, tako tudi: non feret, quin vapulet Pl. brez tepežnice, (šibe) ne uide; hanc sine me spem ferre tui V. daj, da se tega o tebi nadejam, genus incertum de patre ferebat V. držal se ga je negotovi rod (rod od negotovega očeta), solacia mortis ad Manes f. O. s seboj vzeti.

2. occ. kaj (kot plen) odnesti, odvesti, ugrabiti, uropati, oropati, upleniti, opleniti, (od)vzeti, pobrati, unesti: eo fit … , ut … cum ripa simul avolsos ferat Aufidus H., (venti) maria ac terras ferant secum V., f. armenta V. ali trabes solidas O. (o vodi), Turnum fert aequore turbo V., alii rapiunt … feruntque Pergama V. plenijo, iuvencos f. Mart. ubiti; poseb. ferre et (atque) agere (gl. ago I., 2., b): res sociorum ferri agique vidit L. videl je zaveznike do golega oropane; pren.: inania venti verba ferunt O. omnia fert aetas V. vzame, te fata tulerunt V., ni me Fortuna inimica tulisset V.

3. metaf. kaj (kot plačilo, nagrado, dobiček) odnesti = kaj dobiti, pridobiti, prejeti, steči (si), doseči: quod posces, feres Pl. f. praemium Ter., Cu. ali praemia H., Sil., Iust. (toda: di tibi … praemia digna ferant V. naj ti za to dajo … , f. munus Tib., munera, munuscula, mercedem H., pretium H., Suet., pretium certaminis O., dona Val. Fl., partem praedae Ci., responsum (ab aliquo) Ci., C., ego laboris mei, vos virtutis vestrae fructum feretis Ci. f. fructūs ex re publ. uberes Ci., fructūs ex fortuna Vell., palmam, primas Ci., laudem C., laudem gratiamque (v zahvalo) apud omnes L., gratiam alicuius rei (za kaj) L., victoriam ex hoste L. doseči zmago nad sovražnikom, premagati ga, honorem virtutis O., gaudia O. užitek čutiti, imeti, caelum et terra ferunt aequos calores O., f. damna O. škodo trpeti, odium ex servitute Q.; kot držpr. t. t. suffragia (alicuius) f. Ci., Suet. ali in tribu puncta f. Ci. dobiti glasove koga ali v občini, centuriam, tribūs f. Ci. dobiti glasove centurije, občin, nec quicquam illis comitiis nisi repulsam tulit Ci. ni odnesel (dobil) nič drugega kakor zavrnitev = propadel je.

V.

1. (nesoč ali vzdigujoč) premakniti: fer pedem Pl. pojdi, idi, qui huc in hanc urbem pedem … numquam intro tetulit Pl., numquam huc tetulissem pedem Ter., pedem f. choris H. nogo vzdig(ov)ati, i, quocumque pedes ferent H. te noge poneso, ferte pedem V. pridite, domum pedem f. V. ali retro pedem f. O. domov iti, nazaj iti, (Camilla) mare per medium ferret iter (= pedem) V. bi hodila, gradum contra f. Pl. naproti iti, f. gradum V., O., Sil. korakati, ingentes gradus O. široko stopati, gressum in castra V. ali gressūs per urbem O. korakati, vestigia O. kreniti, lassos passus O. truden hoditi, membra trementi passu O. noge s tresočimi se koraki premikati, manus ad colla O. iztegniti; v pomenu obrniti: ad caelum fulmina oculos circum omnia Lucr. obračati, ora huc et illuc, pectus in hostem V. caelo (dat. smeri) caput, animum V. ali manus H. proti (k) nebu obrniti, povzdigniti; kot voj. t. t.: signa f. C., L. bojna znamenja dvigniti = vzdigniti se, odpraviti se na pot, odriniti.

2. metaf. nesti, gnati, peljati, vesti, privesti, voditi: in eam partem, quo (kamor) ventus fert C., eodem, quo ventus, ferebat (aestus) T., venti ferentes V., O., Plin. iun. ugodni, ventus secundus et ferens Sen. ph. ugoden in vožnjo pospešujoč, ventus fert classem V., itinera duo, quae … ad portum ferebant C. sta držali v … , via, Tartarei quae fert Acherontis ad undas V., quā via ad Veserim ferebat L., in Persidam ferens via Cu., fert via eadem Plin. iun.; v pass.: navis tempestate Naxum ferebatur N. nevihta je zanašala ladjo; pren.: si qua ad verum via ferret inquirentem L., ad speluncam signa ferebant V., incerti (sumus), quo fata ferant V., rem supra ferre quam fieri potest Ci. čez meje mogočega povečevati, famā incerta in maius ferri solent L. se poveličuje, se pretirava (v sl. bolje act.), quo cuiusque animus fert, eo discedunt S., istuc mens animusque fert H., quem tulit ad scaenam ventoso gloria curru H. ki ga je slavohlepnost … pripeljala k dramatiki, ira Romanos per hostium aciem tulit L., nisi te virtus ad maiora tulit O.; z inf.: fert animus … dicere formas O. mika me opevati, si maxume animus ferat (sc. in his locis esse) S., tule-rat animus … castra occupare Suet., nos … exscindere Thebas mens tulit Stat.

3. hitro premakniti (premikati) se, gibati se, iti, kreniti, napotiti se, planiti, dreti, dreviti, hiteti, leteti ipd.;
a) refl.: se extra tecta f. V., domum se nocte ferebat V., qua se cumque furens … tulit … virgo V., qui se ferebat V. ki je hodil s ponosnim korakom, talem se ferebat per medios V. tako je hitela skozi sredino, se ferre alicui obviam Ci. ali obvium V. komu naproti hiteti, palam se ferre Suet. javno se kazati; od tod se ferre aliquem kazati se koga, javno nastopiti kot: quem sese ore (usteč se, ponašajoč se) ferens V., ingentem sese clamore ferebat V. s kričanjem se je oblastno bahal, f. se suasorem, libertum se populi Rom. L., se consulem T.; posamič act. = refl.: quem procul conspiciens ad se ferentem (sc. se) extimescit N. naproti drvečega; o stvareh: si qua forte ferant se vestigia V. ko bi se pokazali, halitus se ad convexa ferebat V. se je dvigala; med.: stellae circum terram feruntur Ci. se premikajo, krožijo, vitis ad terram fertur Ci. se nagiba, ad eum omni celeritatem ferebatur C., Rhenus citatus fertur per … C. hitro dere, solus ego in Pallanta feror V., rapidis feruntur passibus V., saltu supra venabula ferri V. skočiti, classis interrita fertur V. jadra, plove, terror fertur ad moenia V. prodira, columba fertur in arva V. odleti, ferri pennā per aethera H. ali ferri volatu Cat. leteti, letati, cursu in hostem ferri L. zakaditi se v … , aper … in hostes fertur O. se zažene v (na) … , praecipites equi feruntur O. dirjajo, feror super astra O. povzpnem se, vox fertur de gutture O. odhiti, sanguis fertur a faucibus, ex pulmone Cels. teče, per semitas ferri Cu. klatiti se, nubes pulveris ad caelum fertur Cu. ali fumus ad caelum usque fertur Suet. se dviga, turmae feruntur Val. Fl., hastam ferri videmus Q. letečo.

4. pass., večinoma z abl. nesen, gnan, peljan, vlečen biti (v sl. bolje z act.): omnia feruntur in terram Ci. vse teži proti zemlji (zaradi težnosti), fertur ut pinus acta Boreā O., ferri flumine C. ali pronā aquā V. z vodo plavati (act. reka, voda nese [žene] koga nizdol), ferri equo V. jahati, f. equis V. voziti se, peljati se, aequore ferri H., Val. Fl. voziti se po morju, fertur incerto mari H.; pren. (čemu) zanesti se dati (v sl. tudi v tem pomenu bolje act.: koga kaj zanese, prevzame): mater, quam scelere ferri videtis Ci., Demosthenes saepe in eam partem ferebatur oratione, ut … Ci. je v svojih trditvah večkrat zašel tako daleč, milites ad studium audiendi feruntur C., odio ferri in Ciceronem N., omni cogitatione ferri ad aliquid N. vse svoje misli usmeriti na kaj, per mala praeceps (v nevarnosti) fertur H., orator suo iam impetu fertur Q.

VI. v duhu (srcu) kaj nositi = premišljati, preudarjati, presojati, imeti za kaj: dice, quid fers Pl., id consilio ante ferre debemus Ci. ep. poprej pomisliti, utcumque ferent ea facta minores V., ne id ipsum … pro praeindicato ferret L.; z inf.: ad Stygios iterum fero mergere fluctus Stat. mislim, kanim.

ferri-fodīna -ae, f (ferrum in fodina) železna jama, rudnik železa: Varr., Prob. (ki meni, da ta beseda ni ustrezna).

fête [fɛt] féminin praznik, svetek; slovesnost, slavnost, svečanost; praznovanje; veselica; figuré veselje; god; rojstni dan

fête anniversaire jubilej
fête commémorative spominska svečanost
fête de famille družinski praznik
fête nationale narodni praznik
fête des fleurs cvetlični korzo
fête des mères materinski dan
fête des morts dan mrtvih (1. nov.)
fête des rois (religion) sv. Trije kralji (6. jan.)
fête populaire ljudsko slavje, veselica
fête mobile premičen praznik
fête de village proščenje
en fête v prazničnem razpoloženju, v praznični obleki
âme féminin en fête radostna duša
jour masculin de fête praznik
salle féminin des fêtes dvorana za slavnosti
air masculin de fête praznična, slavnostna zunanjost
ce n'est pas fête tous les jours ni vsak dan praznik
célébrer la fête de quelqu'un praznovati god kake osebe
faire fête à quelqu'un z veseljem koga sprejeti
faire la fête praznikovati, veseljačiti
se faire une fête de quelque chose veseliti se na kaj, uživati ob misli na kaj
être à la fête občutiti veliko zadovoljstvo
être de la fête udeležiti se praznovanja
donner, offrir une fête à, en l'honneur de quelqu'un prirediti slovesnost za koga
ne pas être à la fête (figuré) biti v zelo neprijetnem položaju
il n'a jamais été à pareille fête še nikoli mu ni šlo tako dobro
souhaiter sa fête à quelqu'un komu (za) god voščiti

fétu [fetü] masculin slamica

cela ne vaut pas un fétu to ni piškavega oreha vredno

feu [fö] masculin ogenj, plamen, žar; požar; vročina; ognjišče, kamin; figuré hiša, dom, družina; (signalna) luč; figuré strast, navdušenost; bujna domišljija, navdih; vnetost, gorečnost; silovitost; poétique ljubezen; juridique smrt v ognju; militaire ogenj, streljanje; médecine vnetje

feu arrière, rouge zadnja, rdeča luč, mačje oko (avto)
feu d'artifice umetni ogenj
feu de Bengale bengalični ogenj
feu de la colère silna jeza
feu de camp taborni ogenj
feux pluriel croisés navzkrižni ogenj
feux pluriel du diamant sijaj diamanta
feux pluriel de l'été poletna vročina
feu d'enfer (figuré) peklenski ogenj
feu de l'ennemi sovražnikov ogenj, streljanje
feu continu, feu roulant (militaire) nepretrgan ogenj
feu nourri gost, močan ogenj
feu follet plamenčki, ki nastajajo, kjer se razkrajajo organske snovi (na močvirjih, pokopališčih)
feu de forêt gozdni požar
feu grégeois grški ogenj
feu de joie kres
les feux de joie de la Saint-Jean šentjanžev kres
feu de mine požar v rudniku
feu de paille kratkotrajen ogenj, figuré kratkotrajna gorečnost, navdušenje, zagledanost
feu de position luč, ki jo mora imeti prižgano stoječa ladja ali stoječe vozilo
feu des projecteurs, de la rampe žarometna luč, théâtre predodrske luči
feu du rasoir vneta koža po britju
feu rouge, jaune, vert rdeča, rumena, zelena luč (semaforske luči)
feu Saint-Elme Elijev ogenj
feu stop, d'arrêt luč za ustavljanje, za zaviranje
à petit, grand feu na majhnem, velikem ognju
à l'épreuve du feu varen pred ognjem
en feu v ognju, vroč, razgret, vnet, pekoč
feu! ogenj! (ukaz za streljanje)
au feu! gori!
arme féminin à feu strelno orožje
auteur masculin plein de feu pisatelj z bujno domišljijo
baptême masculin du feu ognjeni krst
bouche féminin à feu top, kanon, možnar
coup masculin de feu strel
épreuve féminin du feu ognjena preizkušnja
école féminin à feu topniške strelske vaje (s pravimi naboji)
aller au feu iti v boj
allumer un, faire du feu prižgati, narediti ogenj
avoir du feu dans les veines biti živahnega temperamenta
avez-vous du feu sur vous? imate malo ognja? (za prižig cigarete)
avoir le feu au derrière zelo hitro iti
n'avoir ni feu ni lieu ne imeti stalnega bivališča
avoir la bouche en feu imeti vneta usta
cesser le feu (militaire) ustaviti ogenj
craindre quelqu'un comme le feu bati se koga ko vraga
cuire un rôti à feu doux, à feu vif peči pečenko na milem, močnem ognju
condamner au feu obsoditi na smrt v ognju
demander, donner, offrir du feu prositi, dati, ponuditi ogenj
donner le feu vert à quelqu'un (figuré) dovoliti komu, da kaj napravi
éteindre, noyer un feu pogasiti ogenj
être dans son coup de feu tičati sredi dela
être en feu biti v ognju (tudi figuré); goreti
être tout feu, tout flamme (po)kazati veliko navdušenje
être pris entre deux feux (figuré) biti med dvema ognjema, biti v škripcih
être sans feu ni lieu biti brez doma
faire feu, faire feu sur iskre kresati, streljati na
faire long feu (figuré) nobenega učinka ne imeti, ponesrečiti se
ne pas faire long feu ne trajati dolgo
faire feu des quatre fers uporabiti vsa možna sredstva, na vse kriplje si prizadevati
faire la part du feu prepustiti ognju, kar se ne da rešiti, žrtvovati se
jeter au feu zagnati, vreči v ogenj
se jeter au feu pour quelqu'un iti v ogenj za koga
jeter feu et flamme (figuré) peniti se od jeze
jeter, verser de l'huile sur le feu (figuré) priliti olja ognju
jouer avec le feu (figuré) igrati se z ognjem
mettre le feu à quelque chose, mettre quelque chose en feu podtakniti čemu ogenj, zažgati kaj
mettre à feu et à sang opustošiti, razdejati (z ognjem in mečem)
faire mourir quelqu'un à petit feu (figuré) dolgo koga mučiti, namenoma ga pustiti v mučni negotovosti
ouvrir le feu odpreti ogenj, začeti streljati
prendre feu vneti se (tudi figuré), vžgati se; razjeziti se, vzkipeti
prendre feu et flamme pour quelque chose vneti se za kaj, biti takoj vnet, navdušen za kaj
prendre entre deux feux vzeti v navzkrižni ogenj
souffler sur le feu (figuré) podpihovati ogenj, strasti
n'y voir que du feu biti zaslepljen, figuré ničesar ne videti, ničesar ne razumeti
c'est le feu et l'eau to je kot ogenj in voda
le feu lui monte au visage rdečica mu plane v obraz
il n'y a pas de fumée sans feu (proverbe) kjer je dim, je tudi ogenj

fi! [fi] interjection fej!

faire fi! de quelqu'un, de quelque chose prezirati koga, kaj; požvižgati se na koga, na kaj
je fais fi! des honneurs ni mi mar za časti

fícek penny; rap

brez fícka penniless
ne dam fícka zanj I don't give a rap for him
ni fícka vredno it isn't worth a brass farthing

fícek

tudi ficka nimam no tengo ni un céntimo; fam estoy sin un cuarto, estoy sin blanca

ficher² ali fiche, participe passé fichu [fiše, -šü] verbe transitif, familier vreči, zagnati, zabrisati; dati; verbe intransitif delati, počenjati

ficher (ali fiche) le camp pobrisati jo, pobrati se (stran)
fichez-moi le camp! poberite se proč!
fiche par terre vreči, spustiti na tla, figuré preprečiti
cette pluie fiche par terre notre projet de promenade ta dež onemogoča naš načrt za sprehod
fiche quelqu'un dedans (populaire) koga v zapor vtakniti; za nos potegniti, prevarati koga
fiche en l'air v zrak vreči, figuré preprečiti, onemogočiti
fiche une gifle primazati zaušnico
ficher la paix à quelqu'un koga pri miru pustiti
fiche-moi la paix! daj mi mir!
ficher à la porte skozi vrata vreči
on l'a fichu à la porte de l'école vrgli so ga iz šole
je te fiche mon billet que ... stavim, kar hočeš, da ...
il n'a rien fichu de la journée ves dan ni nič naredil
va te faire fiche!; je t'en fiche! motiš se! kje pa! vraga!
je pensais qu'il allait finir son discours mais, va te faire fiche!, il a parlé encore dix minutes mislil je, da bo končal svoj govor, toda kaj še (kje pa)!, govoril je še deset minut
je t'en ficherai, moi, des voyages d'agrément! ti bom že dal (še nimaš dovolj?) potovanj za zabavo!
se ficher (ali: fiche) de quelque chose požvižgati se na kaj
je m'en fiche! se požvižgam na to! mar mi je to! vseeno mi je!
se ficher par terre lopniti, pasti na tla
se ficher dedans, le doigt dans l'œil pošteno se zmotiti, »urezati«

fichu, e [fišö] adjectif slab, reven, boren; slabo narejen, grd, smešen; uničen, izgubljen, propadel, fuč; presneto velik, pomemben

bien fichu dobro narejen
nez masculin fichu smešen nos
un fichu caractère grd, odvraten značaj
mal fichu slabo narejen; ne čisto v redu, ne čisto zdrav
fichu comme quatre sous slabo oblečen
quel fichu temps! kakšno grdo, neprijetno vreme!
santé féminin fichue uničeno zdravje
il est bien malade, il est fichu zelo je bolan, konec je z njim
il y a une fichue différence je presneto velika, pomembna razlika
être fichu de biti sposoben za
il n'est pas fichu de gagner sa vie ni sposoben, da si služi svoj kruh
se sentir un peu mal fichu ne se čisto dobro počutiti

fico m (pl. -chi)

1. bot. smokva, figa (Ficus carica):
essere il fico dell'orto pren. biti ljubljenec nekoga

2. smokva, figa:
fico secco suha figa
non m'importa un fico secco me figo briga
non vale un fico secco eno figo je vreden; počenega groša ni vreden

3.
fico d'India bot. indijska figa, opuncija (Opuntia ficusindica)

fidēs² -eī, f (fīdere; glede na kratkost vokala i v fides prim. gr. πίθεσθαι poleg πείθω).

I.

1. zaupanje, vera: fide … vestra fretus Ci., quod mihi cum fide semel impositum est Ci., cum plena fide O., cum fide audiebatur T. s pohvalo, nec vana fides genus esse deorum Ci. ni prazna vera (domneva), fidem habere Ter., Col. verjeti, vero imeti, res fidem habuit O., alicui ali alicui rei fidem habere ali tribuere, komu, čemu verjeti, — vero dati, — zaupati: testibus ali Gabinii defensioni fidem habere Ci., cum eis sive creditur sive fides non habetur Ci., testimonio fidem tribuere Ci., tako tudi alicui rei fidem adiungere Ci. ali (pesn.) — ferre V. ali — addere L., O., T., Amm. ali admittere Cl.; (alicui) fidem facere (komu) kaj verjetno narediti, — zaupanje (vero) vzbuditi, prepričati ga: lacrimae fecere fidem O., quoniam vita viri fidem non faciebat Ci., aptum quiddam ad fidem faciendam Ci. nekaj prepričevalnega, tibi fidem faciemus nos ea suadere, quae … Ci.; v pass.: aliquamdiu fides fieri non poterat C. se (mu) ni moglo verjeti, vix fides facta est N. komaj (stežka) se je dalo narediti verjetno; fidem rei negare, fidem rei eripere O. ali fidem rei demere T. ali fidem detrahere Plin. iun. ali fidem abrogare Suet., fidem alicuius rei non capere Sen. tr. komaj verjeti, citra fidem T., ultra fidem Suet., propter fidem decepta Ter. po zlorabi zaupanja, per fidem fallere Ci. ali per fidem decipere, per fidem violare L. z zlorabo zaupanja; od tod kot jur. t. t. bona fides dobra vera, kakršne je kdo glede na pravno razmerje, naspr. mala fides zla vera = zavest krivičnosti pravn. razmerja: bonae fidei emptor, bonā ali malā fide emere, possidere Icti.

2. occ.
a) vera, up(anje), zaup(anje) = kredit: res et fides Pl. ali res fidesque S. gotovina in kredit, homo sine re, sine fide, sine spe Ci., res eos iam pridem, fides nuper deficere coepit Ci., haec fides cum illis pecuniis cohaeret Ci., fides de foro sublata est, fidem removere Ci., scimus Romae solutione (izplačila) impeditā fidem concidisse Ci., eam pecuniam huius fide sumpsit Ci. na njegovo ime, cum fides totā Italiā esset angustior C., fidem moliri L. labefactā iam fide Suet.; metaf.: segetis certa fides meae H. povračilo, obrodek, fallax unius anni fides Plin. iun. spodletelo upanje.
b) krščanska vera: f. Christianorum, ministri verae … fidei pozni Icti.

3. meton. zvestoba, zvestost, poštenost, vestnost, vestno izpolnjevanje dolžnosti, odkritosrčnost: iustitia in rebus creditis nominatur fides Ci., homo spectatā fide, homo summa fide praeditus Ci., homo magnā fide, homo … sine ulla religione ac fide N., f. antiqua Ci. ali prisca V. starorimska, adductus sum fide, ut … onus hoc susciperem Ci., f. erga plebem ali vetus erga populum Rom. f. Ci. zavezniška zvestoba = fides socialis L., qui fidem suam semper praestiterunt Ci. so izkazali, ohranili, fidem meam praestabo (bom izkazal) Ci., cum fide defendere Ci. ali agere L. zvesto, pošteno, vestno, quibus abrogas fidem iuris iurandi? Ci., f. intemerata, tuta V., impolluta Sil., fluxa T., fluxior Amm., aurea … aetas, quae … fidem rectumque colebat O., de fide queri O. o verolomstvu, in fide manere Suet., Fl.; pogosto pri pozivih in rotitvah: tuam fidem, Venus, pri tvojem poštenju, dii vestram fidem Kom. pri vašem poštenju, fidem vestram oro et obsecro, iudices Ci. pri vašem poštenju vas prosim in rotim, hoc nos metu — per fidem tuam — libera Ci. kakor si zares poštenjak, pro deûm fidem Ter., L. ali pro deûm (deorum) atque hominum fidem Kom., Ci., S. pri poštenju (resnicoljubnosti) bogov in ljudi, pri vsem, kar je pošteno, per fidem Petr., T. pri mojem poštenju, pri moji veri; bona fides odkritosrčno mnenje (naspr. mala fides, dolus, fraus) Icti. bonā fide Ca., Kom., Q. odkritosrčno, pošteno, kot poštenjak, vestno, si tibi optima fide sua omnia concessit Ci. Kot jur. t. t. bona fide ali ex bona fide Ci., Icti. po najboljši volji, z odkritosrčno, resno voljo, vestno, na poštenje in vero, iudicia de mala fide Ci. zaradi poneverbe.

4. verjetnost, verodostojnost, zanesljivost, gotovost: litterae quam habere fidem … possunt? Ci., quid de hac pecunia tuarum tabularum fide feceris Ci., istius causam in testium fide positam arbitrabantur Ci., orationi fidem afferre Ci., fidem ducere ex aliquo Lucr., si qua fides mihi (vero O.) est V. če gre … vera, tibi maxima rerum verborumque fides (est) V. čisto zanesljiv si v besedi in dejanju, ubi prima fides pelago V. brž ko je bilo možno prepustiti se morju, res fide maior komaj verjetna, fidem excedere O. mero verjetnosti, meruit fidem vetustas Lucan., fidem quaerere Q., f. gaudii Plin. iun. nehlinjeno veselje, f. peractae mortis Plin. iun., omnia ex fide narrare Suet. po resnici, cum vix fides esset (z ACI) Suet. ko je bilo komaj verjetno; occ. dokaz, potrdilo, izpolnitev, uresničenje, gotov uspeh: ad (v) fidem criminum, ad (in) fidem rerum L., contione … edicto addidit fidem L., alicui rei fidem facere L., manifesta fides (sc. urbis captae) V., manifesta fides publicā ope Volscos hostes adiutos L. en haec promissa fides est? V. (po preročišču) obljubljeni gotovi uspeh, fidem reportant exploratores V. zanesljive vesti, dant verbo signa fidem O. besedo potrjujejo znamenja, sum fines vocis O. na meni se je beseda izpolnila, — uresničila, facti (po drugih pacti) fide data munera solvit O. v potrdilo, vota fides sequitur, dicta fides sequitur O. obljube se takoj izpolnijo, besede se takoj izpolnijo, promissa exhibuere fidem O. so se izpolnile, pollicitam dictis adde fidem O. izpolni obljubo, si qua fides addenda est O. poroštvo, fidem nancisci O.

5. Pooseb. Fidēs Zvestoba, boginja zvestobe: Ci., V., H., L.

II.

1. obljuba, (dana) beseda, prisega: ubi fides? Ter., fidem frustrari Ter., fidem alicui dare Ci., N. (za)dati komu besedo, obljubiti mu, fidem dare de aliquo Ci. ali de aliqua re C. fidem servare Ci. ali conservare Ci., N. biti mož beseda, (dano) besedo držati = in fide manere N.; fidem liberare Ci. ali solvere Ter., Plancus in Ci. ep. ali exsolvere L. besedo izpolniti, fidem tenere Pr. obljubo molčečnosti izpolnjevati, fidem obligare Ci. ali in eam rem fidem suam interponere Ci. (svojo) besedo zastaviti, fidem mutare L. ali amittere N. ali violare Ci., Cu. ali frangere Ci. ali rumpere V., Sen. tr., Fl., Amm. ali prodere Ci., S. besedo prelomiti, — pogaziti, ne držati besede (toda: prodiderat portae fidem Pr. že je bil izdal vrata), fidem fallere Ci., Plin. iun. besedo umakniti, accipe daque fidem Enn., V., fide data et accepta S. po vzajemni obljubi (prisegi), fidem accipere L., fidem pacis petiitque deditque O., fides dextraeque datae O. obljuba in podana desnica; od tod fidem porrigere Ci. s podano roko dati besedo, fide confirmare N. s prisego potrditi, — zatrditi.

2. kot jur. t. t. (t. t. mednarodnega prava) obljuba osebne varnosti, varščina: fidem publicam postulare Ci., fidem ei publicam iussu senatūs dedi Ci., interpositā fide per trīs legatos Ci., Lusitani contra interpositam fidem interfecti Ci., aliquem interpositā fide publicā Romam ducere S., fide acceptā venerat in castra L.

3. metaf. zaščita, varstvo, pomoč: committere se in alicuius fidem Ter., se alicui commendare in clientelam et fidem Ter., se in alicuius fidem et clientelam ali in alicuius amicitiam et fidem conferre Ci., quaere, in cuius fide sit et clientela Ci., ad cuius fidem confugiet? Ci. petimus a vobis, … ut eum … in vestram accipiatis fidem Ci. da ga vzameta v svoje varstvo, Siciliae civitates in amicitiam fidemque recepimus Ci., aliquem datā dextrā in fidem recipere N., fidem alicuius sequi (iskati) C., se suaque omnia in fidem atque potestatem populi Rom. per mittere C. izročiti se mogočnemu varstvu rim. naroda = na milost in nemilost podvreči se rim. narodu = in populi Rom. fidem ac potestatem venire C. ali in fidem alicuius venire L., in fidem dicionemque venire Plin. iun., in fidem populi Rom. se recipere Suet.; dii, obsecro vestram fidem Pl., fidem obsecrare, obtestari Ci., deûm atque hominum fidem implorabis Ci., bogove in ljudi boš na pomoč klical, cum virgo Vestalis populi Rom. fidem imploret Ci. fidem deûm clamitare Ap., f. numinum Fl.

Opomba: Star. gen. sg. fidēī: Enn., Pl., Lucr., tudi fidēs: Pl. ali fidē: Pl., Ter., Poeta ap. Ci., H., O.; star. dat. sg. fidē: Pl., Ter., H.

fīdūcia -ae, f (fīdere)

I.

1. zaup(anje), trdno upanje, zanašanje na;
a) abstr.: fiduciam in se collocare Ci., habere fiduciam N., Sen. ph., fiduciam commendationi tribuere S., humanis quae sit fiducia rebus V. kako malo se je zanašati na … , quae sit f. capto V., populis rector fiducia Sil., fiduciam reponere in re Plin. iun.; qui tuae mandatus est fidei et fiduciae Pl. izročen tvojemu nadzoru. Večinoma z objektnim gen. (do koga, česa, v (na) koga, kaj): f. benevolentiae Ci., habebat hominem potentem, cuius fiduciā provinciam spoliaret Ci. na katerega se zanašajoč, hoc colle se Galli fiduciā loci (na njega lego) continebant C., f. viriam C., L., Val. Fl., rerum suarum C., T. ali sui L. zaupanje v samega sebe, Antiochi spe fidaciāque N., f. belli, generis V., formae, pedum, futuri O., memoriae Q., mei Plin. iun., vestri Amm., f. regni potiundi (polastiti se) N. laudis (doseči jo) O.; nam. objektnega gen. svojilni zaimki: f. mea, tua (= mei, tui) Pl.
b) konkr.: tu quoque nostrarum quondam f. rerum O., spes et f. gentis Regulus Sil.

2. occ. zaupanje v samega sebe, pogum, srčnost, drznost: fiduciae pleni C., fiduciam afferre alicui C. vlivati komu zaupanje, (o)srčiti ga, nobiscum, si qua est f. vobis, certate! O. neve tuum animum fallax f. tangat, quod … O., audax f. Stat., prodiit tanta f. Suet., fiduciam capere ex re Suet. —

II.

1. zanesljivost: concreditum est fidei et fiduciae Pl., accensi, minimae fidaciae manus (četa) L.

2. occ.
a) kot jur. t. t. α) zastava, zastavitev, prepustitev lastnine komu drugemu na vero, s pridržkom, da jo prepustnik ob svojem času zopet vzame v svojo posest, pogodba o lastnini, dani v zastavo: formula fiduciae Ci., indicium fiduciae Ci. ep. ker zastavljena lastnina ni bila vrnjena, per fiduciae rationem Ci., fidei bonae nomen versatur in tutelis, societatibus, fiduciis Ci. β) meton. nepremična zastava, zaloga, hipoteka, hipotečna varščina: fiduciam accipere, fiducia accepta Ci.
b) meton. pesn. sploh varščina, jamstvo, poroštvo: crinis (sc. Nisi), magna fiducia regni O., haec vitae non est fiducia nostrae certa satis O.

fier, fière [fjɛr] adjectif ponosen, ohol, ošaben (de na); aroganten, predrzen; familier velik

âme féminin fière ponosna duša
faire le fier prevzetovati, šopiriti se, bahati se
(familier) un fier imbécile velik bedak
fier comme Artaban zelo ošaben
il n'y a pas de quoi être fier ni povoda, da bi se hvalili; bolje je, če molčimo