usóda (-e) f destino, sorte, fortuna; stella; knjiž. ventura; fato:
sprijazniti se z usodo rassegnarsi al destino
objokovati, preklinjati usodo rimpiangere la mala sorte, imprecare contro la mala sorte
izzivati usodo sfidare il destino
prepustiti koga usodi abbandonare qcn. alla sua sorte
vzeti usodo v svoje roke decidere del proprio destino
nestalnost usode volubilità della fortuna
kolo človeške usode la ruota della fortuna
igra usode gioco della fortuna
dobra, zla usoda (sreča) buona, cattiva ventura; buona, cattiva (mala) sorte
Zadetki iskanja
- uspèh éxito m ; suceso m
z uspehom con éxito, con buen resultado
kronan z uspehom coronado por el éxito
imeti uspeh tener (ali lograr ali alcanzar) éxito
ne imeti uspeha no tener éxito, tener mal éxito, fracasar, tener resultado adverso, (o gledališki igri) fracasar, irse al foso, (o načrtu) malograrse, fracasar, (o prizadevanjih) ser infructuoso (ali estéril ali inútil)
ni imel uspeha pri njem no consiguió nada de él
obetati uspeh prometer (buen resultado) - usposábljati (-am) | usposóbiti (-im) imperf., perf.
1. abilitare, addestrare; recuperare:
usposobiti poklicno, praktično abilitare qcn. a una professione, abilitare praticamente
usposobiti psa za lov addestrare il cane alla caccia
usposabljati invalide recuperare gli invalidi
2. riattare, riattivare:
usposobiti cesto za promet riattare la strada al traffico - ústa boca f
polna usta (zalogaj) bocada f
odprtih ust con la boca abierta
na široko odpreti usta quedar boquiabierto, fam quedar patidifuso
iti od ust do ust andar de boca en boca
na vsa usta povedati decir lo que le viene a la boca de alg; no tener pelos en la lengua
morati nasititi mnogo ust tener que mantener muchas bocas
ne odpre ust no dice esta boca es mía
ne odpreti ust no despegar los labios
nakremžiti usta torcer la boca, hacer una mueca
(na)šobiti usta poner morro
imeti neprijeten vonj iz ust tener mal aliento
iz mojih ust ne bo prišla nobena beseda no diré una sola palabra
pritrguje si od ust se lo quita de la boca
vzeli ste mi besedo iz ust me ha quitado de la lengua la palabra; me ha quitado la palabra de la boca
zamašiti komu usta tapar la boca a alg
živeti od ust do ust vivir al día - ustávljati (-am) | ustáviti (-im)
A) perf., imperf.
1. fermare, arrestare:
avto ustaviti pred hišo fermare l'auto davanti alla casa
ustaviti ranjencu kri arrestare il sangue del ferito
ustaviti motor, stroj fermare il motore, la macchina
2. fermare, interrompere; sospendere:
ustaviti dobavo, pomoč, prodajo sospendere, interrompere la fornitura, gli aiuti, la vendita
ustaviti časopis cessare di pubblicare il giornale
avt. znak ustavi il segnale stop
jur. ustaviti postopek interrompere l'azione (giudiziaria, penale)
voj. ustaviti ogenj cessare il fuoco
B) ustávljati se (-am se) | ustáviti se (-im se) perf., imperf. refl.
1. fermarsi, arrestarsi:
hodi težko, zato se večkrat ustavi cammina con difficoltà, perciò si ferma spesso
ura se je ustavila l'orologio si è fermato
v tem hotelu se večkrat ustavim mi fermo spesso in quest' hotel
2. (v 3. os. upreti, upirati se) ripugnare, stomacare, schifarsi:
meso se mu je ustavilo si è schifato della carne
3. star. (upirati, upreti se) opporsi, ribellarsi:
ustaviti se predlogu opporsi alla proposta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zdelo se je, da se je čas ustavil sembrava che il tempo si fosse arrestato
pogled se mu ustavi na neznancu lo sguardo si sofferma sul volto di uno sconosciuto
srce se ji je ustavilo, ko ga je zagledala al vederlo ebbe un tuffo al cuore
kadar se ti delo začenja ustavljati, prenehaj in se odpočij quando il lavoro comincia a schifarti, ti viene a noia, fermati e riposa un po' - ustréči
ustreči komu v čem complacer a alg en a/c
ustreči prošnji acceder (ali condescender) al ruego (ali a la petición) de alg
ustreči želji satisfacer un deseo; (zahtevam) satisfacer; (predpisom) cumplir (con), seguir
ustreči farmalnosti cumplir con una formalidad
da Vam ustrežemo a fin de satisfacerle - ustrézati (-am) imperf.
1. corrispondere, rispondere; essere adatto, adeguato:
take ceste ne ustrezajo sodobnemu prometu strade non adeguate al traffico moderno
ustrezati pričakovanjem rispondere alle aspettative
2. adm. essere conforme, essere in conformità:
pogodba ustreza predpisom il contratto è in conformità con le norme
3. accontentare, soddisfare; confare:
skušala mu je v vsem ustrezati cercava di accontentarlo in tutto
dati vsakemu, kar mu (najbolje) ustreza dare a ciascuno ciò che meglio gli si confà - utoníti (utónem) perf. intr.
1. annegare, affogare; affondare
2. (izginiti) perdersi, svanire, dileguarsi:
besede utonejo v trušču le parole svaniscono nel frastuono
utoniti v pozabo svanire nel dimenticatoio
v vinu mu utonejo vse skrbi nel vino annegano tutte le sue preoccupazioni
sonce je utonilo za goro il sole è tramontato dietro il monte
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. utoniti v blatu depravarsi (moralmente)
utoniti v dolgovih essere indebitato fino al collo
utoniti v solzah piangere sconsolatamente
utoniti v tujem morju snazionalizzarsi - utŕgati (-am) | utrgávati (-am)
A) perf., imperf.
1. cogliere, spiccare:
utrgati gobo, rožo cogliere un fungo, un fiore
2. strappare, rompere:
utrgati vrv rompere la fune
3. detrarre, defalcare:
utrgati od plače detrarre dal salario
4. pren. (odvzeti) sottrarre; prendere, portar via, assorbire:
utrgali so mu del zemlje gli hanno sottratto parte del terreno
študij mu utrga veliko časa lo studio assorbe molto del suo tempo
B) utŕgati se (-am se) perf. refl.
1. staccarsi; franare:
pobočje se je utrgalo il pendio è franato
2. pren. distaccarsi, andarsene; delinearsi:
v temi se je utrgala senca nelle tenebre si delineò un'ombra
3. pren. balenare; scoppiare:
na nebu se je utrgal blisk nel cielo balenò un fulmine
v dvorani se je utrgalo ploskanje nella sala scoppiò fragoroso un applauso
nad mestom se je utrgal oblak sulla città si è abbattuto un nubifragio
tako se je napil, da se mu je utrgalo si ubriacò al punto da uscire di senno
C) utŕgati si (-am si) | utrgávati si (-am si) perf., imperf. refl. sacrificare:
utrgati si čas sacrificare del tempo
pren. utrgati si od ust togliersi, cavarsi (il pane) di bocca - utŕjen voj fortificado; consolidado ; (telesno) fortalecido, aguerrido
utrjen proti morski bolezni (mrazu) resistente al mareo (al frío) - uvážati (-am) | uvozíti (uvózim) imperf., perf.
1. tr. importare; ekst. introdurre:
uvažati stroje, kapital importare macchinari, capitali
2. uvoziti intr. žel. arrivare:
vlak bo uvozil po drugem tiru il treno arriva al binario due
3. uvoziti tr. strojn. (uteči) rodare
4. uvoziti tr. addestrare; adattare (all'uso) - úzda freno m (tudi fig) ; (vajeti) rienda f , brida f
držati na uzdi contener, reprimir
konju uzdo natakniti poner freno al caballo
popustiti, zrahljati uzdo aflojar la rienda (tudi fig) - užíti (užíjem) | užívati (-am) perf., imperf.
1. mangiare, consumare; prendere:
danes še nisem ničesar užil oggi non ho preso ancora niente
2. godere, godersi, assaporare:
uživati družinske radosti assaporare le gioie della famiglia
3. provare, sentire; gustare, gustarsi:
užiti strah, veselje provare paura, gioia
uživati ob glasbi gustarsi un brano di musica
4. (kot upravičenec prejemati; imeti) fruire, beneficiare; godere, avere:
uživati rento, pokojnino fruire di una rendita, della pensione
uživati olajšave godere di facilitazioni
uživati enake pravice kot drugi avere gli stessi diritti degli altri
uživati imuniteto godere dell'immunità
5. (biti deležen česa ugodnega) godere, avere:
uživati podporo, zaupanje godere dell', avere l'appoggio, la fiducia di
6. godersela, passarsela:
mi sedimo doma, sosedje pa uživajo noi ce ne stiamo seduti a casa, mentre i vicini se la spassano
7. provar piacere, godere:
uživati v, ob kajenju provar piacere a fumare, godere del fumo
uživati lepoto godere la bellezza, della bellezza
uživati mir, srečo godere la pace, la felicità
uživati plačilo v nebesih essere premiati in cielo, in paradiso
uživati prostost, svobodo essere in libertà, essere liberi
pog. uživati mamilo drogarsi, impasticcarsi
uživati v opravljanju sguazzare nei pettegolezzi
uživati v kosilu fare onore al pranzo - v prep.
I. (s tožilnikom)
1. (za izražanje usmerjenosti navznoter) in, a:
priti v hišo entrare in casa
iti v mesto andare in città
zaviti v desno svoltare a destra
vzeti v roko prendere in mano
2. (za izražanje usmerjenosti) in:
udarec v obraz pugno in faccia
3. (za izražanje mesta kakega stanja, lastnosti) in:
rdeč v obraz rosso in viso
4. (za izražanje določenega časa) ○; fino a:
prireditev bo v soboto lo spettacolo si terrà domenica
delati pozno v noč lavorare fino a notte tarda
5. (za izražanje načina) in:
v gosjem redu in fila indiana
igrati v troje suonare in tre
6. (za izražanje namena) in:
dati a najem dare in affitto
večerja v čast gosta cena in onore dell'ospite
7. (za izražanje sredstva) in:
zavit v odejo avvolto nella coperta
8. (za izražanje predmeta, na katerega je usmerjeno dejanje) in, di:
verovati v koga credere in qcn.
zaupati v koga fidarsi di qcn.
biti zaljubljen v sošolko essere innamorato della compagna di classe
9. (za izražanje predmeta prehajanja) in:
pomlad prehaja v poletje la primavera trapassa in estate
preračunati tolarje v evre calcolare il cambio di talleri in euro
razdeliti v dva dela dividere in due parti
10. (za izražanje predmeta, ki pomeni dejanje, stanje) in:
lesti v dolgove impantanarsi nei debiti, indebitarsi
spraviti v red mettere in ordine
11. (za izražanje zveze s celoto) in, a:
to spada v redno delo ciò rientra nel lavoro ordinario
stopiti v stranko aderire a un partito
II. (z mestnikom)
1. (za izražanje mesta znotraj česa) in, a:
ostati v hiši restare a casa, in casa
živeti v mestu vivere in città
bivati v Trstu abitare a Trieste
2. (za izražanje mesta kakega dejanja) in:
zlomiti se v sredini spaccarsi nel mezzo
3. (za izražanje mesta pojmovanega kot sestav, katerega del je kdo ali kaj) in:
biti v vladi essere nel governo
živeti v skupnosti narodov vivere nella comunità delle nazioni
4. (za izražanje področja delovanja) in:
delati v administraciji lavorare nell'amministrazione
5. (za izražanje določenega časa) in, durante; entro:
v času kuge durante la peste
vrniti se v treh mesecih tornare in tre mesi, entro tre mesi
končati v roku finire in tempo
6. (za izražanje okoliščin dejanja) in, con:
iti ven v dežju uscire con la pioggia
reči v jezi dire in un attacco di rabbia
7. (za izražanje načina) in, a, con:
plesati v parih ballare in coppie
ravnati s kom v rokavicah trattare qcn. coi guanti
posneti v barvah ritrarre a colori
8. (za izražanje sredstva) in, con:
pomoč v denarju aiuti in denaro
9. (za izražanje količine) in:
vsega imeti v izobilju avere di tutto in abbondanza
10. (za izražanje stanja) in:
biti v formi essere in forma
čokolada v prahu cioccolato in polvere
11. (za izražanje predmeta, na katerega je dejanje omejeno) in;
zmagati v teku vincere nella corsa
v vsakem pogledu in ogni caso
12. (za izražanje istovetnosti) in:
v vseh ljudeh vidi sovražnike in tutti vede nemici
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
smehljati se v brado ridere dentro di sé
pog. poštevanka mu ne gre v glavo l'abbaco non gli va in testa, non riesce a impararlo
pren. kovati koga v zvezde innalzare qcn. al cielo
pog. v nič devati disprezzare, sottovalutare
pren. v obraz lagati mentire spudoratamente
pog. smejati se komu v pest ridere sotto i baffi di qcn.
pren. v petek in svetek tutti i santi giorni
pren. iti v vas h komu andare a trovare qcn., andare dalla ragazza
pren. iti vase rientrare in sé
evf. biti v letih essere in età avanzata
v resnici in effetti - váditi (-im)
A) imperf. tr.
1.
1. tr. esercitare, addestrare, allenare, provare:
vaditi gibe allenare i movimenti
2. tr. ammaestrare, addestrare, allenare:
vaditi psa addestrare il cane
vaditi spomin allenare la memoria
B) váditi se (-im se), váditi (-im) imperf. refl., imperf. intr. esercitarsi, allenarsi; provare, tenere le prove:
vaditi se v plavanju esercitarsi al nuoto
vaditi v dvorani tenere le prove in sala - valováti (-újem) imperf.
1. ondeggiare; fluttuare; mareggiare:
žito valuje v vetru il grano ondeggia al vento
dolgi lasje ji valujejo čez hrbet i lunghi capelli le ondeggiano sul dorso
2. pren. risplendere; balenare:
v njegovih besedah je valovalo upanje nelle sue parole balenava la speranza
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
prsi ji valujejo od vznemirjenja il petto le ansima dall'eccitazione - valujóč (-a -e)
A) adj. ondeggiante; che ondeggia:
v vetru valujoča trava erba che ondeggia al vento
B) valujóč (v adv. rabi) ondeggiando - varčevánje ahorro m ; economía f ; parsimonia f
zaradi varčevanja por (razones de) economía
neumestno varčevanje fam (fig) economía del chocolate del loro
čut, smisel za varčevanje sentido del ahorro, afición f al ahorro - váren seguro ; (zavarovan) asegurado
na varnem en seguridad, en salvo, fuera del peligro
pupilarno varen con garantía pupilar
varen kraj lugar m seguro
varen pred al abrigo de; asegurado contra
tukaj nismo varni no estamos seguros aquí
tam človek ni varen allí se arriesga (ali corre peligro) la vida
spraviti (se) na varno poner(se) a salvo - várstvo protección f (pred, proti contra) ; amparo m ; guardia f ; tutela f ; curatela f ; (spremstvo) salvaguardia f
v varstvu noči al amparo de la noche
otroško (mladinsko) varstvo protección de la infancia (de la juventud)
varstvo ptic protección de los pájaros
društvo za varstvo živali sociedad f protectora de animales
obalno varstvo defensa de las costas
pravno varstvo garantía f legal
socialno varstvo asistencia f social
gozdno (požarno) varstvo protección forestal (contra incendio)
iskati varstvo buscar refugio
iti pod varstvo ponerse bajo la protección (de alg)
vzeti v svoje varstvo tomar bajo su protección, proteger