Franja

zastáviti² (-im) | zastávljati (-am) perf., imperf.

1. dare in pegno:
zastaviti zlatnino dare gli ori in pegno

2. impegnare; impiegare; rischiare:
zastaviti vse sposobnosti za uresničitev naloge impegnare tutta la propria abilità per realizzare il compito
zastaviti svoje življenje za koga rischiare la propria vita per qcn.

zavozíti (-vózim) perf.

1. venire; entrare (di veicolo)

2. andare; passare (di veicolo)

3. pren. passare il tempo, spendere viaggiando

4. pog. pren. mandare in rovina, gestire rovinosamente (un'impresa); fallire; sbagliare, fare fiasco:
zavoziti študij, življenje fallire negli studi, nella vita

zaznamováti (-újem) perf., imperf.

1. segnare, contrassegnare; marcare:
zaznamovati planinske poti marcare i sentieri montani

2. (biti znamenje) segnare, rappresentare:
pren. roman zaznamuje začetek nove smeri il romanzo segna l'inizio di una nuova maniera

3. contrassegnare, contraddistinguere, caratterizzare:
politično sceno zaznamuje odsotnost jasno opredeljivih političnih blokov la scena politica è caratterizzata dall'assenza di schieramenti chiaramente identificabili

4. pren. (pustiti posledice) segnare:
vojna je usodno zaznamovala njegovo življenje la guerra segnò fatalmente la sua vita

5. registrare:
zaznamovati rast prodaje registrare un aumento del fatturato

6. knjiž. annotare, registrare:
zaznamovati stroške registrare le spese

zeit: zeit meines/deines Lebens vse (moje, tvoje) življenje

zemeljsk|i [ê] (-a, -o) erdig; (blizu zemlji) erdnah; religija irdisch; kemija tellurisch; Erd- (duh der Erdgeist, plašč der Erdmantel, sifon das Erdsiphon, stik [Erdschluß] Erdschluss, usad der Erdfall, vod die Erdleitung, vosek das Erdwachs, krožnica die Erdbahn, notranjost das Erdinnere, plast die Erdschicht, pregrada der Erddamm, radijska postaja die Erdfunkstelle, skorja die Erdrinde, die Erdkruste, površje die Erdoberfläche, sevanje Erdstrahlen množina); religija Erden- (popotnik der Erdengast, sreča das Erdenglück, življenje das Erdenleben)

zêmeljski (-a -o) adj. terrestre, della terra (Terra); bot., zool. terragnolo, terricolo; geol. terrigeno; pren. terreno, mondano; knjiž. tellurico:
geogr. zemeljski polmer, zemeljska površina raggio, superficie terrestre
zemeljska obla globo terrestre
zemeljski plin gas naturale
geogr. zemeljska os asse terrestre
geogr. zemeljska ožina braccio di terra, istmo
hidr. zemeljska pregrada tura in terra
zemeljski plaz frana, smottamento
rel. zemeljske dobrine beni terreni
nebeško in zemeljsko življenje vita celeste, terrena
zemeljski ostanki salma, resti mortali
pren. dokončati zemeljsko pot chiudere i propri giorni
pren. rešiti se zemeljske teže andare al Creatore
grad. zemeljska dela lavori di sterro, movimenti di terra
geol. zemeljska skorja crosta terrestre
fiz. zemeljska težnost gravità terrestre
um. zemeljske barve terre coloranti
zool. zemeljski čmrlj bombo (Bombus terrestris)
fiz. zemeljski daljnogled telescopio terrestre
geogr. zemeljski jezik punta
fiz. zemeljski magnetizem magnetismo terrestre
bot. zemeljski orešek arachide (Arachis hypogaea)
bibl. zemeljski raj paradiso terrestre
min. zemeljsko železo ferro nativo, tellurico

zingaresco

A) agg. (m pl. -chi) ciganski:
vita zingaresca pren. nemirno cigansko, potepuško življenje

B) m jezik ciganščina

zingaro, zingaro m (f -ra)

1. cigan, ciganka:
astuto come uno zingaro prebrisan kot cigan, zelo prebrisan
fare vita da zingaro pren. živeti cigansko življenje, biti stalno na poti

2. pren. slabš. umazanec, zanikrnež

zmíkati² (-am) perf. allettare, tentare:
zmikalo ga je življenje v tujini fu tentato di vivere all'estero

zmóžnost (-i) f abilità, capacità, facoltà; possibilità; potere, potenza:
duševne, telesne zmožnosti facoltà spirituali, fisiche
spolna zmožnost potenza sessuale
voj. zastraševalna zmožnost potere deterrente
psih. zmožnost dojemanja percettività
knjiž. zmožnost presojanja estimativa
filoz. zmožnost razuma intelletto
zmožnost umevanja intelligenza
fiziol. zmožnost za življenje vitalità
ekon. plačilna zmožnost solvenza

znojenje samostalnik
(telesni proces) ▸ izzadásNaše telo nenehno izgublja vodo – z dihanjem, znojenjem in izločanjem. ▸ Testünk folyamatosan vizet veszít – légzéssel, izzadással és kiválasztással.
Čezmerno znojenje je pogosto v adolescenci, včasih pa se nadaljuje vse življenje. ▸ A túlzott izzadás serdülőkorban gyakori, de néha egész életen át tart.
Povezane iztočnice: nočno znojenje

znosen pridevnik
(še sprejemljiv) ▸ elviselhető, tűrhetőSkoraj vse okoli sebe doživljam kot komaj znosen pritisk, vsaka malenkost mi pobere velike količine energije. ▸ Magam körül majdnem mindent alig elviselhető nyomásként élek meg, minden apróság hatalmas mennyiségű energiámat emészti fel.

znôsen soportable; aguantable; tolerable; llevadero ; (cena) accesible

znosno življenje vida f pasadera

zoper² [ó] koga/kaj: wider, gegen (jemanden/etwas)
biti zoper dlako figurativno (jemandem) wider/gegen den Strich gehen
kaznivo dejanje zoper državo das Staatsverbrechen
kaznivo dejanje zoper javno moralo das Sittlichkeitsdelikt
kriminal zoper zakone o okolju die Umweltkriminalität
zoper življenje in telo gegen Leib und Leben
zoper čast in dobro ime ehrabschneidend
zoper … -widrig
(pamet vernunftwidrig)
ravnati zoper predpise ipd.: (den Vorschriften) zuwiderhandeln

zoprnež samostalnik
(nesramna, neprijetna oseba) ▸ undok személy, utálatos alak
Enajstletni Billy ob prihodu v novo šolo spozna zoprneža, ki mu takoj zagreni življenje. ▸ Amikor a 11 éves Billy megérkezik új iskolájába, egy utálatos alakkal találkozik, aki azonnal megkeseríti az életét.
Na paparace običajno gledamo kot na zoprneže, ki oblegajo znane, tudi kadar bi ti res potrebovali malce zasebnosti. ▸ Hajlamosak vagyunk a lesifotósokra úgy tekinteni, mint a hírességeket még akkor is ostromló, velük kellemetlenkedő alakokra, amikor azoknak tényleg szüksége lenne egy kis magánéleti nyugalomra.

zrèl (-éla -o) adj.

1. maturo (tudi pren.); stagionato:
zrelo sadje frutta matura
kulturno zrel narod un popolo culturalmente maturo
zrel sir formaggio stagionato

2. maturo, tardo:
zreli barok il tardo barocco
zreli kapitalizem tardo capitalismo

3. (ki je v srednjem obdobju življenja) maturo, fatto:
zrela ženska donna fatta, matura
biti v zrelih letih essere maturo di anni

4. (ki kaže veliko modrost, premišljenost) sano, assennato; equilibrato:
zreli nazori principi sani
zrele misli considerazioni assennate, equilibrate

5. (v povedni rabi v pomenu duševno in telesno sposoben za kaj) maturo, adatto, opportuno per:
otrok še ni zrel za šolo il bambino non è ancora maturo per la scuola
iron. ta je pa zrel, da mu je zaupal è stato proprio scemo a fidarsi di lui
pren. je zrel za odstrel va silurato (perché non più in grado di svolgere funzioni direttive)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biti zrel za vešala essere degno del capestro
gledati življenje z zrelimi očmi considerare la vita dall'alto con occhi esperti
zadeva še ni zrela la cosa non è ancora giunta a maturazione
biti zrel kot jagoda, kot tepka essere un furbo di tre cotte
pasti v naročje kot zrel sad, kot zrela hruška piovere come la manna
zrela deklica una donnina allegra
kozm. zrela koža pelle, epidermide matura
šalj. pog. zrela lepotička una bellezza matura
agr. zrela zemlja terra ricca di humus
spolno zrel sessualmente maturo
agr. zrel gnoj burro nero
zreli med miele stagionato
med. zrel tvor ascesso
zrel za trgatev vendemmiabile
PREGOVORI:
zrela hruška sama pade quando la pera è matura bisogna che caschi

zukünftig prihodnji; Frau, Bürgermeister: bodoči; das zukünftige Leben posmrtno življenje; Adverb v bodoče

zvez|a⁶ [é] ženski spol (-e …)
zakonska zveza eheliche Gemeinschaft, die Ehe ➞ → zakonska zveza
izvenzakonska zveza außereheliche Gemeinschaft
mešana zakonska zveza die Mischehe
zveza za vse življenje (zakon) der Lebensbund

Zwirnsfaden, der, figurativ nitka; sein Leben hängt auf einem Zwirnsfaden njegovo življenje je na nitki

žalostíti (-ím)

A) imperf. tr. addolorare, rattristare, amareggiare, angosciare, straziare:
nekatere izkušnje človeka globoko žalostijo certe esperienze amareggiano profondamente
žalostiti (greniti)
komu življenje rendere amara la vita a qcn.

B) žalostíti se (-ím se) imperf. refl. addolorarsi, rattristarsi, amareggiarsi, crucciarsi:
žalostiti se zaradi neuspeha crucciarsi per l'insuccesso