Franja

Unglücksnachricht novica o nesreči

Universalienstreit, der, Philosophie spor o univerzalijah

untalked-of [ʌntɔ́:ktɔv] pridevnik
o katerem se ne govori; neomenjen

untimely [ʌntáimli]

1. pridevnik
ki se ne dogaja o pravem času; prezgoden, preran; nepriličen, neprimeren

2. prislov
ob nepravem času; prezgodaj, prerano; neprilično, neprimerno

upoštévati -am uzimati u obzir, uvažavati, voditi račima o čemu

upoštéven -vna -o koji se uzima u obzir, o kojemu se vodi računa

Urheberrechtsgesetz, das, Recht zakon o avtorskih pravicah

Urlaubsregelung, die, dopusti, določila o dopustih

urología ženski spol nauk o boleznih ledvic in mehurja

urologie [-lɔži] féminin nauk o boleznih ledvic in mehurja, urologija

Ursprungszeugnis, das, potrdilo o izvoru (blaga)

utaboríti se -ím se dov. a instala o tabără; voj. a cantona

utilitarianism [ju:tilitɛ́əriənizəm] samostalnik
utilitarizem, teorija o koristi kot glavnem načelu

uti-nam, adv. (utī, gl. ut) da bi, o da bi vendar, uvajajoč želelne stavke:

1. realne s cj. pr. in pf.: Pl., Ter., Enn. ap. Non., Acc. ap. Non., Pac. ap. Non., H. idr., utinam tibi istam mentem di duint Ci., utinam negent Ci., cui quidem utinam vere … auguraverim Ci. ap. Non.; s predhodnim quod: quod utinam illum … eadem haec simulantem videam S.

2. irealne s cj. impf. in plpf.: Pl., Ter. idr., utinam hoc tuum verum crimen esset Ci., utinam virorum fortium … copiam tantam haberetis Ci., utinam eam societatem aut numquam coisses aut numquam diremisses Ci.; z zevom: o utinam primis arsisses infans idque ego passa forem O.; v zvezi s quod: Acc. ap. Non., Ap. idr., quod utinam minus vitae cupidi fuissemus Ci.; zanikano utinam ne: Enn. ap. Corn. idr., illud utinam ne vere scriberem Ci. ep. o da bi ne bilo res, kar pišem, quod utinam ne Phormioni id suadere in mentem incidisset Ter.; pozneje tudi utinam non: Clitus utinam non coëgisset me sibi irasci Cu.; tako tudi v realnem želelnem stavku: utinam non peiora vincant Q.; mešano: quo (sc. die) utinam susceptus non essem aut ne quid ex eādem matre natum esset Ci. ep.

3. elipt. (brez glag.) bogdaj, dal bog, da, o da, da vsaj: habetis sermonem bene longum hominis, utinam non impudentis Ci., utinam quidem! sed non audebitis Ci.

ùvjernīk m (ijek.), ùvernīk m (ek.) dial. eden od tistih, ki so dali moško besedo o miru, o premirju

vadljáti -ám (lat vadium) star. bacanjem kocke kladiti se o nešto, pogađati se: vadljati za kaj

vagheggiare v. tr. (pres. vagheggio)

1. knjižno zaljubljeno gledati, pogledovati; ekst. knjižno dvoriti, udvarjati komu

2. ekst. pren. hrepeneti po, objokovati kaj, sanjati o kom, o čem

valgus 3 (prim. skr. valgā uzda, brzda, vajeti, válgati poskočiti, gr. λυγίζω upogibam, λύγος vitra, šiba, stvnem. walkan valjati)

1. navzven upognjena (ukrivljena, z(a)vita, kriva) meča imajoč krivonog, noge na O imajoč: Cels. (?), † fit ea mihi insignitos pueros pariat postea aut varum aut valgum aut compernem aut paetum aut b[r]occhum filium Pl. ap. Fest., valgus ventriosus, genibus magnis, talis turgidi Nov. fr.

2. pren. poševen, skremžen, nakremžen: itaque hic meretricis, labiis dum ductant eum, maiorem partem videas valgis saviis Pl. s postrani ustnicami, s skremženimi (nakremženimi) usti (ustnicami). — K temu adv. valgiter v stran izkrivljeno, nakremženo, skremženo: valgiter commovere labra Petr. (s)kremžiti.

vardéva ž, vardévanje s njega, briga, staranje o čemu

vardévati -am (stvnj. wara) njegovati, brinuti se, starati se o čemu: vardevati otroke, živino