áblativ gramatika ablative
absolutni áblativ ablative absolute
Zadetki iskanja
- áblativ (-a) m lingv. ablativo
- áblativ m (lat. ablativus) ablativ
- áblativ ablativo m
- áblativ -a m lingv. ablativ
- ablatival [æblətáivəl] pridevnik
slovnica ablativen - ablative [ǽblətiv]
1. samostalnik
slovnica ablativ
2. pridevnik
ablativen - ablativ|en (-na, -no) ablativisch
- áblativen ablativat, ablative
- áblativen (-vna -o) adj. lingv. ablativo, ablativale
- àblativen -vna -o ablativan
- ȁblatīvnī, ȁblatīvskī -ā -ō ablativni: ablativni genitiv
- ablativo m jezik ablativ
- ablativo moški spol ablativ (6. sklon v lat.)
- ablatschen pošvedrati
- ablauern prežati na
- Ablauf, der, (-s, Abläufe)
1. potek (tudi Physik)
2. einer Zeit: potek, pretek; nach Ablauf einer Frist po preteku roka
3. ([Abfluß] Abfluss) odtok, odtočna odprtina
4. Sport start - Ablaufanzeige, die, Technik prikaz poteka
- Ablaufberg, der, Eisenbahn vzpetina, drča
- ablaufen1 (lief ab, ist abgelaufen)
1. (abfließen) odtekati, odteči, iztekati, izteči; ablaufen lassen Flüssigkeiten: izpustiti, iztočiti; das Geschirr: pustiti, da se odteče
2. (verlaufen) potekati, Parkschein, Frist: poteči, Uhr: izteči se, Zeit: preteči
3. (abrollen) odvijati se; figurativ potekati