Franja

fasciare v. tr. (pres. fascio) oviti, obvezati; poviti:
fasciare il neonato poviti novorojenčka
fasciare una ferita obvezati rano

fascina f

1. butara:
far fascina pren. povezati culo, pobrati se
scaldarsi a una buona fascina pren. gojiti upanje

2. gradb. fašina

fastidio m (pl. -di)

1. nadloga, sitnost, neprijetnost:
dare, recare fastidio a qcn. biti komu v nadlego
darsi fastidio prevzeti nadležno nalogo

2. odpor, občutek zoprnosti:
avere fastidio di un lavoro, di una persona čutiti odpor do kakega dela, do osebe

fata f

1. vila:
bella come una fata lepa kot vila
fata morgana fata morgana

2. pren. dobra vila, dobrotnica:
era la fata dei poveri e ammalati bila je dobrotnica revežev in bolnikov

fattura f

1. izdelovanje, izdelava:
dipinto di pregevole fattura sijajno naslikana slika

2. čarovnija, urok

3. račun, faktura:
emettere una fattura izdati račun
come da fattura po računu

fava f

1. bot. bob (Vicia faba)

2. pog.
prendere due piccioni con una fava pren. ubiti dve muhi na en mah
aver gran fava pog. biti zelo domišljav, ohol

3. vulg. glavica moškega uda

fávna (-e) f (živalstvo) fauna:
proučevati floro in favno pokrajine studiare la flora e la fauna di una regione
morska, planinska favna fauna marina, alpina

favorevole agg. ugoden, naklonjen:
essere favorevole a una proposta strinjati se s predlogom

fax, facis, f (gl. facies)

1. (smolnata) trska, plamenica, bakla: faces undique ex agris collectae L., ut facibus saepes ardent O., multifidae faces O., faces incīdere (rezati) Plin.; kot nočna razsvetljava: Varr. idr.; collucentibus facibus Cu.; ker ceste niso bile razsvetljene, so morali sužnji svojim gospodarjem ponoči svetiti z baklami: ebrius … ambulat ante noctem cum facibus H.; pren.: ei ad libidinem facem praefere Ci. zapeljevati ga v pohotnost, facem bello praeferre T. zanetiti vojni plamen; meton. fax prima (noctis) čas, ko se prižigajo luči, začetek noči: primā face Ap., post primam facem Gell., cum iam prima fax noctis coepisset Gell.
a) kot Kupidov (Amorjev) simbol (znak): Tib., tu face nescio quos esto contentus amores indagare tuā O.
b) kot simbol (znak) Furij: Val. Fl., Sen. tr., Q., Cl., ardentes Furiarum faces Ci., Tisiphone … sumit inportuna facem O.

2. occ.
a) svatbena plamenica (nevesto so s plamenicami spremljali na njen novi dom): Plin., Petr., Sil., Iust., faces nuptiales Ci., Q., maritae O., legitimae Lucan., iugales Val. Fl., Mopse, novas incīde (ureži) faces; tibi ducitur uxor V. conde tuas, Hymenaee, facīs O.; meton. svatba, ženitovanje: una face nuptiali digna H., te face sollemni iunget sibi O.
b) pogrebna plamenica, posebno tista, s katero so zažigali grmade: Sen. ph., Fl., Serv., subiectam more parentum aversi temere facem V., Arcades … funestas rapuere faces V., sepulcralis f. O., faces de funere raptae O. ki so prej služile pri pogrebu, f. funerea Mart., conlucentes per campum Martis faces T.; meton.: inter utramque facem (sc. nuptialem et funestam) Pr. = med svatbo in pogrebom.
c) požigalna plamenica: Sen. tr., Stat., Plin. iun. idr., faces incendere Ci., faces ad inflammandam urbem comparare Ci., faces iam accensas ad huius urbis incendium … exstinxi Ci., armatam facibus matrem … cum fugit V., ardentes faces in tecta iacere L., fert … in pinea Turnus texta faces O., faces subdere urbi Cu., faces volant Lucan., faces cadunt Val. Fl., faces iacere, inferre tectis Val. Fl., faces inicere castris T. ali tectis Fl., ardentium facium iactatio Lact.; meton. α) začetnik, povzročitelj; netilo, podžig, mamilo (k zlu): Antonius omnium Clodii incendiorum fax Ci., hortator studii causaque faxque mei O.; cum omnes a meis inimicis faces invidiae meae (sovraštva do mene) subiciantur Ci., fax iraï Lucr., omnia pro stimulis facibusque … furoris accipit O. za podnet … , non ea fax odiis Val. Fl., fax accusationis, tumultūs Plin. iun.; pri poznejših piscih je fax tudi pobuda k dobremu (= stimulus): fax mentis fonestae gloria Sil. β) šiba, poguba: Caius et Nero faces generis humani Plin., fax et turbo sequentis saeculi Fl. (o Antoniju).

3. pren.
a) luč zvezd, svetloba zvezd: f. Phoebi Ci. poet. ali Phoebea Sen. tr., canentes … crescentem face Noctilucam H., aeterna fax Sen. tr. sonce, nox … luctiferas crinita faces Val. Fl.
b) blisk: facem fulmineam iaculari, facem flammantem dirigere Val. Fl.
c) zvezdni utrinek, (zvezda) repatica: faces caelestes ali caeli Ci., visae nocturno tempore ab occidente faces Ci., nocturnae faces Lucr., faces … plures per caelum lapsae sunt L., faces visae mediis ardere sub astris O., volantes … per inane faces Lucan.
č) pren. faces iskre, lepe oči: Pr., has ego credo faces Val. Fl., tranquillae faces oculis Stat. iskrost.

4. pren. plamen, žar, ogenj: faces doloris Ci. dolorum faces Ci., pekoče bolečine, corporis faces Ci. žgoča mesenost (pohotnost), faces dicendi Ci. plameneča zgovornost, me torret face mutuā … Calais H. z vračano gorečo ljubeznijo, affectibus nostris faces subdere Sen. ph. razvneti naše strasti, faces subdere studiis Sen. rh. ali ad studia dicendi Q. vzbuditi komu goreče prizadevanje za … , fax iuventae Fl. gorečnost, vnema.

fáza (-e) f

1. (razvojna stopnja) fase; stadio; epoca, periodo:
delo je v zadnji fazi il lavoro è alla fase conclusiva
ugotoviti bolezen v njeni začetni fazi individuare la malattia nella sua fase iniziale
pomembna faza kulturnega življenja una fase importante nella vita culturale

2. fiz., elektr. fase; pog. conduttore di fase

3. astr. fase:
Venerine faze le fasi di Venere
Lunine faze le fasi lunari

4. kem. fase:
plinska, tekoča, trdna faza fase gassosa, liquida, solida
disperzna faza fase disperdente

5. psih. fase:
oralna, analna, falusna, genitalna faza fase orale, anale, fallica, genitale

fēbbre f

1. vročina, vročica, mrzlica:
misurare la febbre meriti vročino
avere una febbre da cavallo pren. imeti hudo vročino
febbre gialla med. rumena mrzlica
le febbri med. malarija

2. pren. mrzlica, vročica, sla:
la febbre dell'oro zlata mrzlica
avere la febbre addosso pren. biti vznemirjen, biti vročičen

fedele

A) agg.

1. zvest:
compagno fedele zvest tovariš
restare fedele alle tradizioni ostati zvest izročilu

2. zvest, verodostojen:
dare una fedele versione degli avvenimenti podati zvesto sliko dogodkov

B) m, f

1. relig. vernik; častilec:
fedele di san Francesco častilec svetega Frančiška

2. pristaš:
i fedeli della monarchia pristaši monarhije

fedeltà f

1. zvestoba:
fedeltà coniugale zakonska zvestoba
serbare fedeltà a qcn. ostati komu zvest
uomo di sicura e provata fedeltà neomajno zvest človek

2. zvestoba, vernost:
fedeltà di una traduzione zvestoba prevoda
alta fedeltà high fidelity

fēneror (faeneror) -ārī -ātus sum (fēnus, faenus) (iz)posoditi na obresti: idem pecunias istius suo nomine faenarabatur Ci., (pecuniam Verres) binis centesimis faeneratus est Ci. (to je z dvema odstotkoma na mesec, torej 24 odstotkov na leto); pren.: neque enim beneficium faeneramur Cl. ne nalagamo dobičkonosno, abs. (pre)visoke obresti jemati: Cu. Poklas. tudi act. fūnerō -āre -āvī -ātum

1. (iz)posoditi: ne fenerare liceret L. posojati na visoke obresti, pecuniam fenerat Sen. ph., aliquid tamen fenero na obresti izposojenega denarja.

2. pren.
a) posojati, dajati: sol suum lumen ceteris quoque sideribus fenerat Plin., haec sapit, haec omnes fenerat una deos Mart. pass. pecunia fenerata Dig.
b) obresti prinašati, obrestovati se, obilno povrniti: metuisti ne non istic tibi feneraret Ter., feneratum istuc beneficium pulchre tibi dices Ter., ager feneratos proventus; komp. fēnerātior z višjimi obrestmi; adv. fēnerātō z visokimi obrestmi;
c) pren. dati kaj za kaj: Iuba et Petreius mortes feneraverunt Sen. rh. drug drugega sta usmrtila.

ferita f rana (tudi pren.):
prodursi una ferita raniti se

fermare

A) v. tr. (pres. fermo)

1. ustaviti (tudi pren.):
mi ha fermato per strada ustavil me je na cesti
non si può fermare il corso della storia zgodovinskega toka ni mogoče ustaviti

2. prišiti, pritrditi:
fermare un bottone prišiti gumb
fermare l'attenzione su qcs. pren. osredotočiti pozornost na kaj
fermare qcs. nella mente pren. dobro se spominjati česa

3. zapreti:
fermare la porta zapreti vrata

4. pravo pripreti

5. rezervirati:
fermare una camera rezervirati sobo

B) v. intr. ustaviti se:
il treno ferma a tutte le stazioni vlak se ustavlja na vseh postajah

C) ➞ fermarsi v. rifl. (pres. mi fermo)

1. ustaviti se:
non fermarsi alla prima osteria pren. ne biti takoj zadovoljen

2. zadržati se, ostati:
mi fermerò a Roma pochi giorni v Rimu se bom zadržal nekaj dni

3. naseliti se, ustaliti se:
fermarsi definitivamente in una città za stalno se naseliti v mestu

fermopōsta (fermo posta)

A) avv. poštno ležeče, poste restante:
spedire una lettera fermoposta poslati pismo poštno ležeče

B) agg. invar. na pošti ležeč, poštno ležeč:
lettera fermoposta poštno ležeče pismo

C) m invar. služba, oddelek za poštno ležeče pošiljke, poste restante:
inviare una lettera al fermoposta poslati pismo na poštno ležeče

ferrare v. tr. (pres. fērro)

1. okovati:
ferrare una botte pritrditi obroče na sod

2. podkovati:
ferrare a ghiaccio ostro podkovati
lasciarsi ferrare pren. potrpežljivo prenašati

fērro m

1. kem. železo (Fe):
ferro dolce mehko železo
ferro battuto kovano železo
ferro crudo grodelj
digerire il ferro pren. imeti dober želodec
sentirsi in una botte di ferro pren. čutiti se varnega, mirnega
toccare ferro pren. potrkati na les (proti zlim silam)
di ferro pren. železen, močen, trden, trd
testa di ferro pren. trmoglavec, trma
cuore di ferro pren. trdo, neusmiljeno srce; trdosrčnež, krutež
alibi di ferro pren. trden, neizpodbiten alibi
raccomandato di ferro človek z zelo močnimi priporočili

2. železen ali kovinski predmet:
accomodare qcs. con un ferro popraviti kaj z železnim predmetom
i ferri del mestiere (delovno) orodje
essere sotto i ferri del chirurgo pren. biti pod nožem, imeti operacijo
battere due ferri a un caldo pren. imeti dve železi v ognju
ferro da stiro, da stirare likalnik
ferro di cavallo podkev
a ferro di cavallo v polkrogu
tavola a ferro di cavallo polkrožna miza
ferro da calza pletilka

3. knjižno meč:
incrociare i ferri prekrižati meče
essere ai ferri corti pren. biti hudo sprt
mettere a ferro e fuoco pren. uničiti z ognjem in mečem

4. (zlasti v pl.) okovi:
condannare ai ferri obsoditi na prisilno delo

5. (zlasti v pl.) gradela, žar:
bistecca ai ferri zrezek na žaru
PREGOVORI: battere il ferro finché è caldo preg. kuj železo, dokler je vroče

ferrocarril moški spol železnica

ferrocarril aéreo nadzemna železnica
ferrocarril de circunvalación krožna železnica
ferrocarril colgante vzpenjača
ferrocarril de cremallera vzpenjača
ferrocarril eléctrico električna ž.
ferrocarril funicular žičnica
ferrocarril interurbano mestna železnica
ferrocarril local lokalna ž.
ferrocarril metropolitano mestna ž.
ferrocarril de sangre konjska ž.
ferrocarril secundario stranska ž.
ferrocarril subterráneo podzemeljska ž.
ferrocarril vecinal stranska ž.
ferrocarril de una, dos, varias vía(s) eno, dvo-, večtirna ž.
billete de ferrocarril železniška vozovnica
enviar por el ferrocarril poslati po železnici
compañía de ferrocarriles železniška družba
guía de ferrocarriles železniški vozni red
red de ferrocarriles železniško omrežje
tarifa de ferrocarriles železniška tarifa