Franja

odstrani|ti (-m) odstranjevati

1. madeže, odpadke, sneg, sledove zločina, glavno pričo: beseitigen

2. s čistilom, z operacijo, disciplinsko: entfernen

3. (spraviti drugam) pohištvo, ponesrečenca: fortschaffen, (spraviti proč) wegschaffen; vse pohištvo, vse knjige iz sobe, s police: (aus dem Zimmer/Regal) ausräumen; knjige z mize ipd.: räumen

4. ovire: aus dem Weg räumen, ausräumen, razloge: ausräumen

5. (očistiti) befreien (von) (umazanijo s čevljev die Schuhe von Schmutz befreien); (uspešno očistiti) madež: wegbekommen; zgornjo plast: abtragen
odstraniti X s prekuhavanjem X auskochen
odstraniti X z likanjem X wegbügeln
odstraniti X z luženjem X abbeizen
odstraniti X z luščenjem X abziehen, ablösen
odstraniti X z drgnjenjem X abreiben
odstraniti X z razstreljevanjem X lossprengen
odstraniti X z retuširanjem X wegretuschieren
figurativno odstraniti X z diskutiranjem X wegdiskutieren
odstraniti drobovino živali: (ein Tier) ausnehmen, ausschlachten
medicina operativno odstraniti kaj (etwas) wegoperieren
odstraniti skorjo z debla: (einen Stamm) entrinden
odstraniti žlindro iz Xa X abschlacken/entschlacken
odstraniti apno iz Xa X entkalken
odstraniti dlako z Xa X enthaaren
odstraniti kali z Xa X entkeimen, auskeimen
odstraniti korenine čemu (etwas) abwurzeln
odstraniti koščice iz Xa X entsteinen, aussteinen, entkernen
odstraniti led z Xa X enteisen, abeisen
odstraniti ličilo abschminken (se sich)
odstraniti listje z Xa X entblättern
odstraniti lupino čemu: (etwas) ausschälen
odstraniti mine (ein Gelände) entminen
odstraniti opaž entschalen, ausschalen
odstraniti peclje Xu X entstielen, abstielen
odstraniti pečat z Xa X entsiegeln
odstraniti rjo z Xa X entrosten
odstraniti saje iz Xa X entrußen
odstraniti sluz iz Xa X entschleimen
odstraniti svinec iz Xa X entbleien
odstraniti vlakna iz Xa X entfasern
odstraniti zrnje iz Xa X auskörnen

œuvre [œvr] féminin delo, posel; (dobrodelna) ustanova; masculin vsa dela (kakega umetnika); glasbeno delo (opus); zidarsko delo, zidovje

à l'œuvre, en œuvre pri delu
à pied d'œuvre neposredno na stavbišču, gradbišču; figuré od temelja
œuvres choisies, complètes izbrana, celotna dela
bois masculin d'œuvre stavbni les, les za obdelavo
œuvres d'une paroisse dobrodelne organizacije v župniji
bonnes œuvres (religion) dobra dela
grand œuvre masculin (alkimija) kamen modrih
gros œuvre masculin zgradba v surovem stanju
mise féminin en œuvre izvršitev dela
œuvre de bienfaisance dobrodelno delo, društvo
œuvre de basse qualité kič, kičast izdelek
œuvre sociale, de secours socialno delo, podporna ustanova
œuvre de la soupe scolaire šolska kuhinja
œuvres vives, mortes del ladje pod vodo, nad vodo
faire œuvre de obnašati se, pokazati se kot
faire œuvre de ses dix doigts (figuré) ne biti len
juger quelqu'un à l'œuvre koga po delu soditi
mettre en œuvre uporabiti kaj, izvesti, spraviti v delovanje
mettre tout en œuvre, mettre en œuvre toutes ses batteries vsa sredstva uporabiti, vse sile napeti
se mettre à l'œuvre lotiti se dela

oko¹ [ó] srednji spol (očésa, očési, oči)

1. anatomija das Auge (izbuljeno Glupschauge, Glotzauge, kravje Kuhauge, mandljasto Mandelauge, mongolsko Schlitzauge)
figurativno sokolje oko Falkenauge, Adlerauge, Luchsauge
stekleno oko Glasauge
umetno oko Kunstauge
pri punčkah: oko, ki se zapira in odpira das Schlafauge

2.
oko za kaj (sposobnost zapažanja) ein Auge für (etwas), der Blick
izostriti oko den Blick schärfen

3. (občutek za mere) das Augenmaß
na oko augenscheinlich
določiti na oko nach Augenmaß bestimmen, über den Daumen peilen

4.
figurativno oko postave Auge des Gesetzes, der Hüter des Gesetzes, der Gesetzeshüter

5.
jajce na oko das Spiegelei, Setzei

6. oko:
do koder sega oko so weit das Auge reicht
očesa:
punčica očesa der Augapfel
varovati kot punčico svojega očesa wie den Augapfel hüten
s kotičkom očesa mit dem Augenwinkel
očesa:
ne odvrniti očesa od kein Auge von (jemandem/etwas) lassen/wenden
oko:
oko za oko Auge um Auge
vreči oko na kaj: ein Auge haben auf (etwas), (etwas) ins Auge fassen
koga/kaj: ein Auge auf (jemanden/etwas) werfen
izpod očesa gledati: figurativno mit scheelen Augen
na:
zamižati na eno oko figurativno ein Auge zudrücken
z:
ogled z očesom die Okularinspektion
z golim očesom mit bloßem Auge, mit nacktem Auge
s prostim očesom mit unbewaffnetem Auge

7. očesi dvojina:
z obema očesoma beidäugig

8. oči množina Augen množina
ostre oči scharfe Augen
imeti ostre oči scharfe Augen haben, scharfsichtig sein
otroške oči Kinderaugen
velike okrogle oči Kulleraugen
… oči Augen-
(barva die Augenfarbe, govorica die Augensprache, kapljice za Augentropfen, kolobarji okoli Augenringe, mazilo za oči die Augensalbe, metanje peska v oči die Augenwischerei, preiskava die Augenuntersuchung, zdravilo za oči das Augenmittel, ščitnik za oči der Augenschutz, der Augenschirm, vnetje die Augenentzündung, kapljice za oči das Augenwasser, Augentropfen množina)

9.
ki ima … oči -äugig
(poševne schlitzäugig, prašičje schweinsäugig, sokolje adleräugig, luchsäugig, solzeče triefäugig, upadle hohläugig, velike kulleräugig, rehäugig)

10.
oči se zapirajo/lezejo skupaj die Lider/Augen fallen zu
figurativno oči vidijo več od očesa vier Augen sehen mehr als zwei
oči se odprejo komu: (jemandem) gehen die Augen auf
oči so skoraj stopile iz jamic komu: (jemandem) gingen die Augen über, (jemandem) quollen fast die Augen aus dem Kopf
oči ugasnejo komu (umre) (jemandes) Augen brechen
figurativno oči so bolj lačne kot želodec die Augen waren größer als der Magen
oči:
v višini oči in Augenhöhe
figurativno vrana vrani oči ne izkljuje eine Krähe hackt der anderen kein Auge aus
ne imeti oči figurativno keine Augen im Kopf haben
ne imeti oči zadaj/na riti hinten keine Augen haben
očem:
ne verjeti svojim očem seinen Augen nicht trauen
oči:
imeti oči figurativno Augen im Kopf haben
imeti oči povsod seine Augen überall haben, seine Augen vorn und hinten haben
imeti oči kot ris Augen haben wie ein Luchs
imeti rdeče oči (od joka) sich die Augen rot weinen
imeti solzne oči Tränen in den Augen haben
izbuljiti oči die Augen aufreißen, Stielaugen machen
izjokati si oči sich die Augen ausweinen
izpraskati oči die Augen auskratzen
koketno zapirati oči mit den Wimpern klimpern
meti si oči sich die Augen ausreiben
napenjati oči die Augen anstrengen
naprezati oči sich die Augen aus dem Kopf gucken
odpreti oči komu (jemandem) die Augen öffnen, (jemandem) die Binde von den Augen nehmen, (jemandem) ein Licht aufstecken
pometi si oči sich die Augen reiben
povesiti oči die Augen/Lider senken
vrteti oči mit den Augen kullern
zaliti oči solze: in die Augen steigen
zatiskati si oči pred čim: die Augen vor (etwas) verschließen, (etwas) nicht wahrhaben wollen
zavijati oči die Augen rollen
zapičiti oči v kaj die Augen an (etwas) heften
žaliti oči das Auge beleidigen, eine Beleidigung für das Auge sein
iz:
brati iz oči an den Augen ablesen
iz oči aus den Augen, (iz dogleda) außer Sehweite
iz oči v oči von Angesicht zu Angesicht, sovražno: Auge in Auge
prebrati iz oči an den Augen absehen
izgubiti iz oči aus den Augen verlieren
ne izgubiti iz oči im Auge behalten

izpod oči (izpod čela) gledati: mit scheelen Augen
izpred:
izpred oči, iz misli aus den Augen, aus dem Sinn
spraviti izpred oči aus den Augen schaffen
zgubiti izpred oči aus dem Auge/aus den Augen verlieren
izgini mi izpred oči! Geh mir aus den Augen!

med štirimi očmi unter vier Augen
pogovor med štirimi očmi das Vieraugengespräch
na:
videti na lastne oči mit leiblichen Augen sehen, mit eigenen Augen sehen
vsem na očeh wie auf dem Präsentierteller
od:
daleč od oči, daleč od srca aus den Augen, aus dem Sinn
pred:
stopiti pred oči unter die Augen treten
pred očmi vor den Augen
imeti pred očmi sich (etwas) vergegenwärtigen, (etwas) vor Augen haben, (etwas) im Auge haben
vsakomur pred očmi vor aller Augen
megliti se pred očmi komu (jemandem) vor den Augen schwimmen
migljanje pred očmi das Augenflimmern
pred mojimi očmi unter meinen Augen, vor meinen Augen
stemnilo se mi je pred očmi mir wurde schwarz vor den Augen
v:
biti/pasti v oči ins Auge/in die Augen springen
bosti v oči ins Auge/in die Augen stechen
(po)gledati v oči komu (jemandem) ins Auge schauen, čemu: (einer Sache) ins Auge sehen/blicken
ne moči pogledati v oči komu: (jemanden) nicht in die Augen sehen können
metati pesek v oči Sand in die Augen streuen
ne najti milosti v (njegovih) očeh vor (jemandes) Augen keine Gnade finden
zrasti v (njegovih) očeh in (jemandes) Augen steigen
izgubiti v (njegovih) očeh in (jemandes) Augen sinken
z:
z Argusovimi očmi kaj opazovati: mit Argusaugen
z drugimi/novimi očmi mit anderen/neuen Augen
z odprtimi očmi mit offenen Augen, drveti v nevarnost: sehenden Auges
požirati z očmi mit den Augen verschlingen
prebadati z očmi mit den Blicken durchbohren
premeriti z očmi mit den Augen messen
spati z odprtimi očmi mit offenen Augen schlafen
streljati z očmi Blicke schießen
zasledovati z očmi mit den Blicken verfolgen
za:
magnet za oči figurativno der Blickfang
paša za oči der Augenschmaus, die Augenweide

okòv ferrure ženski spol , penture ženski spol , monture ženski spol ; (žarnice) culot moški spol

okovi liens moški spol množine, chaînes ženski spol množine, fers moški spol množine, entraves ženski spol množine
spraviti koga v okove mettre quelqu'un aux fers
v okovih enchaîné, aux fers
okovi suženjstva les chaînes de l'esclavage
vreči okove s sebe rompre ses chaînes, se libérer (ali se dégager) des entraves

óni (-a -o) pron.; adj.

1. quello, quella:
tega človeka poznam osebno, tistega po videzu, onega pa sploh ne quest'uomo lo conosco di persona, codesto di vista, quello non lo conosco affatto

2. (izraža odmaknjenost v preteklosti) altro:
oni dan je prišel stric iz Amerike l'altro giorno è arrivato lo zio dall'America

3. (v samost. rabi) quello lì, quella lì; il coso:
ves večer je silil vame oni, kako mu je že ime tutta la sera m'ha importunato il coso, com'è che si chiama

4. pren. ta ali oni, ona (izraža poljubnost) questo (-a) o quello (-a):
pojav nastopa v tej ali oni obliki il fenomeno si manifesta in questa o quella forma

5. (tisti, tista, tisto) quello, quella:
v onih časih se je živelo bolj zdravo a quei tempi si viveva in modo più sano
oni svet l'altro mondo, l'aldilà
evf. spraviti koga na oni svet mandare qcn. all'altro mondo, uccidere qcn.

operation [ɔpəréišən] samostalnik
delovanje, učinkovanje (on na)
pravno veljavnost
tehnično postopek, pogon, delo (pri stroju), ravnanje, potek
medicina, vojska, matematika operacija
ekonomija špekulacija, finančna transakcija

pravno by operation of law po zakonu
chemical operation kemični proces
medicina the operation on (ali for) operacija (česa)
to perform an operation operirati
to undergo an operation dati se operirati
to come into operation dobiti veljavo, začeti delati
to be in operation biti v pogonu, veljati
to put (ali set) in (out of) operation spraviti v pogon (iz pogona)
ready for operation pripravljen za pogon, v redu

orden moški spol (ženski spol) red, vrsta, razpored; pravilo, smernica; metoda, sistem; ravnanje, postopanje; stanje, položaj; (gradbeni) slog

orden de batalla bojni red
orden corintio korintski stebrni slog
orden de cosas (fig) sistem, metoda
número de orden zaporedna številka
en orden v redu
de primer orden prvovrsten
por su orden po vrsti
por orden de estatura po velikosti
llamar al orden k redu pozvati, opomniti, posvariti
poner en orden v red spraviti
¡al orden! k redu!

ōrdinātiō -ōnis, f (ōrdināre)

I. act. razvrstitev, razvrščanje, razporeditev, razporejanje; od tod metaf.

1. kot arhit. t.t. (= gr. τάξις) stavbinska (stavbna, gradbena) uredba, ureditev, razporeditev, zasnova: Corinthiorum et Ionicorum operum ordinationes Vitr.

2. ureditev, urejanje, uravnava(nje); s subjektnim gen.: dei Vulg.; z objektnim gen.: vitae nostrae Plin. iun., tantae disciplinae corpus in perfectam ordinationem perducere Vitr. spraviti v sistematičen red, comitiorum Plin. iun., Vell. preuredba, preureditev, preoblikovanje, preustrojitev, anni Suet., orientis Suet. vladarstvo nad Vzhodom (Jutrovim), rerum omnium Nerva ap. Plin. iun., quid ordinatione civilius? Plin. iun. podelitev nove ustave.

3. namestitev, nameščanje, postavitev, postavljanje v službo: proximā ordinatione Aegypto praeficere Maecium Rufum Domitianus ap. Suet.; od tod tudi podelitev duhovniških redov, duhovniško (mašniško) posvečenje: Eccl. —

II. pass.

1. zaporedje, red, vrsta: o. vitium per fissuram insitarum Col., dispositis ordinationibus decoros ambitūs inerrare (o plešočih) Ap., honores et munera non ordinatione, sed potioribus quibusque iniungenda Paul.

2. razvrščenost, urejenost, red: eorum (sc. voluminum) ordinationes institui, ut … Vitr., ordinationem institutam conservare Col.; konkr.: mundus est ornata ordinatio Ap. urejeno delo.

Ordnung, die, (-, -en) red (tudi Biologie); urejanje, ureditev; (Anordnung) razvrščanje, razvrstitev, razporeditev, razporejanje; struktura; stopnja (Gericht gleicher Ordnung sodišče iste stopnje); (Geschäftsordnung, Tarifordnung) pravilnik; (Reihenfolge) vrstni red; Heerwesen, Militär postroj öffentliche Ordnung javni red, (Aufrechterhaltung der Ordnung vzdrževanje reda, Störung der Ordnung motenje reda) ; Ordnung halten vzdrževati red, imeti (svoje) stvari v redu; aus der Ordnung bringen spraviti iz reda, zmešati; in Ordnung v redu; in bester/schönster Ordnung v najlepšem redu; in Ordnung bringen urediti; in Ordnung sein/gehen biti v redu; (wieder) in Ordnung kommen urediti se (spet); zur Ordnung anhalten ein Kind: navajati na red; zur Ordnung ermahnen opozoriti; zur Ordnung rufen ukoriti, opomniti

ōrdō -inis, m (prim. ōrdior)

1. vrsta, red, rájda, sklad: Varr., Q., Plin., Sen. ph., Val. Max. idr., derecti in quincuncem ordines arborum Ci., pone ordine (povrsti, po vrsti, vrstoma) vites V., indulge ordinibus (sc. vitium) V. vrste sadi bolj narazen, longus ordo flammarum V., saxa, quae rectis lineis suos ordines servant C. v ravnih črtah (vrstah) razporejene, obliquus signorum ordo V. vrsta nebeških znamenj, ordines caespitum, cratium C. skladi.

2. occ.
a) vrsta brvi (= veslaških klopi): Plin., Lucan., terno consurgunt ordine remi V.
b) vrsta sedežev v gledališču: XIV ordines Suet. 14 vrst sedežev v gledališču, odkazanih vitezom, od tod sedere in XIV ordinibus Ci. = biti vitez; prim.: effice summam bis septem ordinibus, quam lex dignatur Othonis Iuv.
c) vrsta, rajda ljudi: vlak, jata živali: longo ordine matres stant circum V., longe comitum praecesserat ordo V.

3. occ. kot voj. t.t.
a) vrsta, red: ordines constituere C., restituere S., explicare L. razprostreti, razširiti, servare ordinem L. ali ordines C. = observare ordines S. ostati v vrsti (vrstah), ordine egredi s. ali excedere ordinem agminis L. stopiti iz vrste, ordines turbare L., conturbare S., perturbare C., perrumpere L., ordines pugnantium dissipare L., ordinem (ordines) commutare S. vrste prekreníti, spremeniti postavitev (bojni red), sine ordinibus, permixti S.
b) del, oddelek (vojske), vod, centurija (stotnija): primi pili centurio, qui eundem ordinem in exercitu Pompei duxerat C. ki je poveljeval isti centuriji, honestum ordinem in Algido ducere L. biti centurion višjega reda (čina), višje poveljstvo imeti, Q. Lucanius eiusdem ordinis C. iz iste centurije (stotnije), aliquem in ordinem cogere L. (gl. cōgō).
c) meton. α) centurionstvo (stotništvo): spes praemiorum atque ordinum C., decimum ordinem hastatum alicui assignare L. podeliti komu poveljništvo 10. hastatske (suličarske) centurije, centuriones ex inferioribus ordinibus in superiores traducti C. od nižjih poveljstev povišani na višja mesta. β) centúrion (stotnik): L., tribunis militum primisque ordinibus convocatis C. centuriona (stotnika) prvega reda (tj. prvih centurij hastatov, principov in triarijev), eum ab octanis ordinibus ad primipilum traducere C. povišati ga od centuriona (stotnika) 8. čina (= 8. kohorte) do prvega centuriona (stotnika) prve kohorte.

3. (v političnem pomenu) vrsta = stan, red, čin, razred, oddelek: omnium ordinum homines N., o. aratorum, mercatorum, libertinorum, scribarum Ci. kmetski, trgovski, osvobojenski, pisarski stan, flos equitum Romanorum publicanorum ordine continetur Ci. pripada stanu davčnih zakupnikov, o. matronarum Val. Max., sacerdotum ali sacerdotalis Eccl., homo mei loci atque ordinis Ter. mojega položaja in stanu, mearum rerum ordo Pl. mojim imovinskim razmeram primeren položaj (status), scis ordine tractare homines Pl. ravnati z vsakim v skladu z njegovim položajem; poseb. o. equester Ci., N. viteški stan, pedester L. razred državljanov, ki so v vojni služili kot pešci, o. senatorius Ci., pogosto o. amplissimus Ci., včasih tudi hic ordo (hoc ignoscant … dii huic ordini) Ci. = starešinstvo, (rim.) senat, a tudi v naselbinah in municipijih: o. Mutinensis T. mutinski mestni (občinski) svet, mutinsko starešinstvo, mutinski senat; occ. popis (kánon) čtiva najboljših pisateljev: venire in ordinem a grammaticis (tj. od aleksandrijskih slovničarjev, kritikov) datur Q.

4. (abstr.) red, zaporedje, prav(šnj)a ureditev, pravilo: ordinem sic definiunt; compositionem rerum aptis et accomodatis locis Ci., ordo seriesque causarum Ci., saeculorum nascitur ordo V. sosledica vekov, o. rerum V. vrsta dejanj, fatorum V. tek usode, annalium Ci. zaporedje dogodkov v letopisih, vicissitudines rerum atque ordines Ci. premene in zaporedje v naravi, nullo ali sine ordine C. brez reda, križem, modum et ordinem rebus adhibere Ci., ordinem servare L., Ci. ali conservare, tenere, sequi Ci. držati se reda, explicare ordines temporum Ci. dogodke kronološko urediti, res in ordinem adducere Ci. v red spraviti, urediti, nomina in ordinem referre Ci. po vrstnem redu vpis(ov)ati, in ordinem se referre Ci. zopet se urediti, in ordinem redigere (gl. redigō), ordine se vocante Macr. ko je prišla vrsta nanj. — Adv.
a) ordine α) po redu, vrsti, vrstoma, zapored(oma): Pl., Ter., Acc. ap. Non., Ci. idr., relatis ordine, quae vidissent L., o. cuncta cognoscit Cu., o. enumerare N., o. mores, studia, proelia dicam V. β) redno, redoma, pravilno, kakor je prav, kakor se spodobi: omnia o. confecta Ci., perfectis o. votis V., si hoc … recte atque o. factum videtur Ci., suos imperatores recte et o. et ex voluntate senatūs fecisse L.
b) ex ordine α) po redu, po vrsti, vrstoma, zapored(oma), drug za drugim: Ter., ut quisque aetate et honore antecedebat, ita sententiam dixit ex ordine Ci., septem illum totos perhibent ex o. menses … flesse V. β) takoj, prècej, nemudoma: solvi iubet ex funem V.
c) in ordinem po redu, po vrsti, v prav(šnj)i obliki: in o. tabulas conficere Ci.
d) in ordine po redu, po vrsti, zapored(oma): illos referebat in o. Thyrsis V.
e) per ordinem = in ordine: Q.
f) extra ordinem α) izven (zunaj) reda, ne po vrsti, neredno, proti običaju: Suet., extra o. alicui provinciam decernere, extra ordinem bellum committere Ci., extra o. quaerere Ci. β) izven reda, izredno, prekomerno, nenavadno: opem extra o. ab aliquo habere Ci. ep. γ) po naključju, naključno, slučajno: Q. —

5. metaf. stanje, stan, položaj: mearum me rerum novisse aequomst ordinem Pl.

ordre [ɔrdr] masculin ukaz, povelje; predpis; red; vrsta; commerce naročilo, (plačilni) nalog

c'est dans l'ordre to je v redu
par ordre de po nalogu, po naročilu
sur ordre de po ukazu
dans cet ordre des idées v tej zvezi
de premier ordre prve vrste, prvovrsten
en bon ordre v dobrem redu, pravilno
en ordre de marche sposoben za obratovanje
jusqu'à nouvel ordre do nadaljnjega
sous les ordres de pod poveljstvom
par ordre alphabétique po abecednem redu
mot masculin d'ordre strogo navodilo (straži)
numéro masculin d'ordre tekoča številka
rappel masculin à ordre poziv k redu
ordre du jour dnevni red, militaire dnevno povelje
le premier point de l'ordre du jour prva točka dnevnega reda
adoption féminin de l'ordre du jour sprejetje dnevnega reda
à l'ordre du jour figure ... na dnevnem redu je ...
ordre des émissions (radio) razporeditev oddaj
ordre de bataille bojni razpored
ordre de chevalerie viteški red
ordre d'essai poskusno naročilo
ordre mendiant (religion) beraški red
ordre de paiement plačilni nalog
ordre de préséance razvrstitev po činih
ordre religieux, monastique meniški red
adopter l'ordre du jour sprejeti dnevni red
annuler, exécuter, noter, passer un ordre preklicati, izvršiti, knjižiti, dati naročilo
dresser, établir l'ordre du jour sestaviti dnevni red
passer à l'ordre du jour preiti na dnevni red
rayer, retirer de l'ordre du jour črtati, umakniti z dnevnega reda
manquer d'ordre biti nereden, biti slab gospodar
mettre en ordre spraviti v red, urediti
se mettre aux ordres de quelqu'un staviti se komu na razpolaganje
rappeler à l'ordre pozvati k redu

osramoti|ti (-m) kdo koga: bloßstellen, blamieren (se sich); kompromittieren (se sich); kako dejanje koga: (jemandem) zur Schande gereichen; (postaviti na laž, spraviti v zadrego) (jemanden) beschämen

osúplost astonishment, amazement, bewilderment, perplexity, surprise (ob at)

spraviti v osúplost ➞ osupiti

outside³ [áutsáid] prislov
zunaj, ven; na morju
ameriško, pogovorno razen

sleng outside of a horse na konju (jahajoč)
sleng to get outside of vase spraviti, pojesti in popiti

paciencia ženski spol potrpljenje, potrpežljivost, vztrajnost; vrsta peciva

paciencia de benedictino skrajna potrpežljivost, vztrajnost
se me acaba la paciencia potrpljenje me mineva
es para perder la paciencia to je nevzdržno
tener paciencia imeti potrpljenje, potrpežljiv biti
gastar la paciencia a alg. koga na rob potrpljenja spraviti

paille [paj] féminin slama; slamica; slamnik; figuré pleva; pazdér v očesu bližnjika; technique napaka, razpoka, lisa (v diamantu, steklu, kovini); masculin ženski slamnik; adjectif slamnate barve

sur la paille (figuré) v skrajni bedi
paille comprimée, fourrageuse stisnjena, krmilna slama
paille de fer železni ostružki (za čiščenje parketa)
paille hachée rezanica
gants masculin pluriel paille rokavice slamnate barve
botte féminin de paille šop slame
feu masculin de paille velik, a kratkotrajen ogenj, figuré kratkotrajno navdušenje
homme masculin de paille slamnat mož (zastopnik, ki dela za drugega, skritega moža)
avoir, tenir une paille (figuré) biti vinjen, pijan
être, coucher, mourir sur la paille biti, ležati (na slami), umreti v bedi
mettre quelqu'un sur la paille spraviti koga na beraško palico
tirer à la courte paille vleči slamico, žrebati
une paille! malenkost!

pain [pɛ̃] masculin kruh (tudi figuré), štruca; kolač; hlebec (sira), kos (mila); preživljanje; populaire zaušnica, klofuta

au pain et à l'eau ob kruhu in vodi
arbre masculin à pain krušno drevo
pour une bouchée de pain za smešno (nizko) ceno
long comme un jour sans pain zelo dolg, brez konca in kraja
petit pain (au lait) (mlečna) žemlja
pain des anges, céleste (religion) hostija
pain bénit blagoslovljen kruh, figuré zasluženo plačilo
pain de beurre štruca masla
pain azyme opresni kruh (pri Judih)
pain bis mešan, otrobov kruh
pain blanc bel kruh
pain de boulanger pekovski kruh
pain à cacheter prilepka, oblat (za pisma)
pain chapelé hrustav kruh
pain complet kruh iz grobe moke in otrobov
pain d'épice medenjak
pain frais svež kruh
pain de fromage hleb sira
pain grillé pražen, popečen kruh, toast
pain long dolga štruca kruha
pain de ménage, de cuisson domač, kmečki kruh
pain de mie kruh s tanko skorjo
pain mollet, à la reine mlečni kruh
pain de munition vojaški kruh, komis
pain noir črn, ajdov kruh
pain perdu rezine starega kruha, pomočene v jajce in mleko, ocvrte in osladkane
pain rassis, dur star kruh
pain de régime dietičen kruh
pain de rive, riche, de fantaisie z rumenjakom prevlečen fin, bel kruh
pain sec kruh brez dodatka
pain de savon kos mila
pain de seigle ržen kruh
pain de sucre čok sladkorja
pain de trouille oljne tropine
pain viennois bel mlečen kruh
avoir son pain cuit imeti svoj kruh, biti preskrbljen
avoir du pain sur la planche imeti mnogo dela
coller un pain à quelqu'un (populaire) prisoliti komu zaušnico
demander, mendier son pain živeti od miloščine
gagner son pain quotidien služiti si svoj vsakdanji kruh
gagner son pain a la sueur de son front služiti si kruh v potu svojega obraza
manger son pain blanc le premier (figuré) imeti srečen začetek, uživati ugodni sedanji trenutek, kar pa ne bo trajalo
ôter, retirer le pain de la bouche de quelqu'un komu odtrgati kruh od ust
s'ôter le pain de la bouche odtrgavati si (kruh) od ust
faire passer, perdre le goût du pain à quelqu'un spraviti koga na drugi svet
promettre plus de beurre que de pain na moč lagati
se vendre comme des petits pains iti, prodajati se ko tople žemlje

palic|a¹ ženski spol (-e …)

1. za pomoč pri hoji: der Stock (sprehajalna Spazierstock, za slepe Blindenstock, bambusna Rohrstock, lesena Holzstock)
popotna palica der Wanderstab
težka palica (gorjača) der Knüppel
hoditi s palico am Stock gehen

2.
figurativno beraška palica der Bettelstab
priti na beraško palico auf den Bettelstab kommen
spraviti na beraško palico auf den Bettelstab bringen

3. kot znak dostojanstva:
škofovska palica der Bischofsstab, Krummstab
maršalska palica der Marschallstab

4.
glasba dirigentska palica der Taktstock, Dirigentenstock, Dirigentenstab

5. kot orodje:
kopalna palica der Grabstock
palica za kazanje der Zeigestock

6.
pastirska palica der Hirtenstab (tudi religija)
| figurativno držati se:
kot bi palico požrl als wenn er/sie einen Stock verschluckt hätte
ne bi se ga/je dotaknil niti s pet metrov dolgo palico nicht mit der Zange anfassen mögen (ich würde ihn/sie nicht mit der Zange anfassen)
pripraviti do česa/dresirati: s korenčkom in palico mit Zuckerbrot und Peitsche

pálica stick; (sprehajalna) walking stick, cane; staff; (kovine) ingot; rod; (majhna) baton, cane; zgodovina, orožje quarterstaff, pl -staves

biljardna pálica (billiard) cue
Eskulapova pálica rod of Aesculapius, caduceus
beraška pálica beggar's staff
priti na beraško pálico to be reduced to beggary, to be utterly ruined, to go to the dogs
spraviti koga na beraško pálico to bring someone to the parish, to reduce someone to beggary (ali to mendicancy), to eat someone out of house and home
čarovna pálica magic wand
gorska pálica alpenstock
hokejska pálica hockey stick
maršalska pálica baton
ribiška pálica fishing rod
romarska pálica pilgrim's staff
skok s pálico šport pole vault
škofovska pálica crosier, crook, pastoral staff
kratka, zelo obtežena pálic short, heavily weighted stick, žargon cosh
predati štafetno pálica to pass the baton
biti tepen z lastno pálico to be beaten with one's own stick
on je potreben pálice (figurativno) he needs the cane

pálica bastón m ; vara f ; (krepelec) palo m

maršalska (gorska, smučarska) palica bastón de mariscal (de montañero, de esquí)
palica za biljard taco m
sprehajalna palica bastón m
hoditi s palico andar apoyado en un bastón, andar con bastón
dobiti jih s palico llevar una paliza
naložiti jih komu s palico dar a alg una paliza
priti na beraško palico darse a la mendicidad, fam echarse a pedir limosna
spraviti na beraško palico arruinar; reducir a la pobreza; hundir en la miseria