Franja

resistencia ženski spol odpor, odpornost; upor, upiranje; vztrajnost; trpežnost

resistencia pasiva pasivna rezistenca
carrera de resistencia (šp) vztrajnostni tek
sin resistencia brez upora, brez ugovarjanja
encontrar resistencia naleteti na odpor
oponer resistencia odpor nuditi, upirati se

resollar [-ue-] puhati, sopsti, dihati; sapo zajeti, k sapi priti

sin resollar ne da bi črhnil
se lo bebió sin resollar izpil je na dušek

respékt respeto m

(ki je) brez respekta sin respeto, irrespetuoso

respeto moški spol spoštovanje, čislanje

de respeto rezervni, nadomesten
ancla de respeto zasilno sidro
coche de respeto rezervni voz; gala kočija
cuarto de respeto častna soba
falta de respeto nespoštovanje, brezobzirnost
persona de respeto ugledna oseba
campar por su (ali por sus) respeto(s) brezobzirno, samovoljno ravnati; le na svojo korist gledati
estar de respeto služiti za razkazovanje
faltar al respeto nedostojen, nespodoben postati
imponer respeto zbuditi spoštovanje
sin respeto brezobzirno
¡mis respetos a su señora! poklone Vaši soprogi!

respirar dihati; dišati; oddahniti se, odpočiti se

sin respirar brez oddiha, brez počitka; ne da bi črhnil besedico
no tener por dónde respirar (fig) ne znati kaj odgovoriti na obdolžitev
ahora sé por dónde respira (fig) zdaj vem, kakšen je (on)

restricción ženski spol omejitev

sin restricción neomejeno, brezpogojno, brez pridržka

resultado moški spol izid, rezultat, uspeh

sin resultado brez uspeha, brez koristi
dar (buen) resultado posrečiti se; obnesti se
dar mal resultado ne se posrečiti, spodleteti, izjaloviti se, razočarati
dar resultado contrario dati nasproten rezultat
no me da resultado ne izplača se mi
llevar a buen resultado srečno končati

retribución ženski spol plačilo, plača, nagrada; honorar

sin retribución brezplačen, -no; zastonj

revestir [-i-] obleči; obložiti, opažiti, obiti; ometati; okrasiti

revestir importancia važen biti
revestir interés zanimiv biti
revestir de palabras izraziti v besedah
revestir de poder(es) (trg) opremiti s pooblastilom
sin revestir brez ometa (zid)
revestirse con una dignidad sprejeti čast (službo)
revestirse de paciencia oborožiti se s potrpežljivostjo

rezultát resultado m ; (učinek) efecto m

brez rezultata sin resultado
končni rezultat resultado final
otipljivi rezultati resultados tangibles
poskus brez rezultata ensayo m estéril
dati dober rezultat dar buen resultado

Rhadamanthus (Rhadamanthos) -ī, acc.-on, m (gr. le Ῥαδάμανϑυς) Radamántis, Zevsov (Jupitrov) sin, Minosov (Minojev) brat, ki je zaradi svoje pravičnosti po smrti postal eden od sodnikov v podzemlju: Ci., O., V., Cl.

rigātiō -ōnis, f (rigāre) polivanje, škropljenje, zalivanje rastlin in dreves: Pall., sin autem sicco loco seri debuerint, quo rigationem ministrare non expediat Col., sic exculta semina sine rigatione tota aestate satis valebunt Col., rigatio hortorum Front.

ripio moški spol odlomek, odpadek, (pre)ostanek; gramoz; mašilna beseda; starina, stara šara

no perder ripio (fig) vse poskusiti
sin perder ripio skrajno pazljivo, ne da bi izgubil eno samo besedo

ríziko riesgo m

brez rizika sin (correr) riesgo
na lastni rizik por riesgo propio
na moj rizik por mi cuenta y riesgo
na naš rizik a nuestro riesgo
izpostaviti se riziku correr el riesgo
prevzeti rizik hacerse cargo del riesgo, asumir el riesgo

ríž arroz m

luščen riž arroz mondado, arroz sin cáscara
mlečni riž arroz con leche
gojenje riža cultivo m del arroz
gojitelj riža arrocero m
piščanec z rižem pollo m con arroz

rodeo moški spol obitje, ovinek; zbirališče pašne živine; prostor za živino na sejmu; figurativno opis; izgovor; tolpa tatov; ameriška španščina zbiranje vsega goveda neke haciende

decir por rodeo namigovati
dar un rodeo po stranski poti iti, ovinek napraviti
andar con rodeos ovinka(ri)ti, ovinke delati
buscar rodeos prazne izgovore iskati
declarar sin rodeos naravnost izjaviti; Am veselica, prirejena z motivacijo podkovanja konj

rodíti to bear; to give birth (sina to a son); to be delivered of a child; to bring forth; figurativno to generate, to bear fruit

prezgodaj rodíti (splaviti) to miscarry
rodíti se to be born
rodil se mu je sin he had a son born to him
nisem se včeraj rodil (figurativno, nisem tako neumen) I was not born yesterday
to drevo slabó rodi this tree is a poor fruiter

roi [rwa] masculin kralj (tudi figuré)

du roi kraljev, dvorni
de par le roi v imenu kralja
les Rois mages (religion) trije modri
jour masculin, fête féminin des Rois (religion) praznik svetih treh kraljev (6. januar)
gâteau masculin, galette féminin des Rois kolač, ki se jé na praznik sv. treh kraljev in v katerem je zapečen bob (fève féminin); kdor ta bob dobi, postane »roi de la fève«
roi de carreau, de cœur, de pique, de trèfle karo, srčni, pikov, križev kralj (pri kartah)
roi de la forêt hrast
le Roi Soleil Ludvik XIV.
le roi très-chrétien francoski kralj
le roi catholique španski kralj
heureux comme un roi zelo srečen
échec au roi! šah (kralju)!
morceau masculin de roi odlična, slastna jed, familier lepa ženska
souhait masculin de roi sin in hči (se reče o osebi, ki sta se mu rodila dva otroka različnega spola)
devenir roi zasesti prestol, postati kralj
être plus royaliste que le roi biti bolj papeški kot papež
tirer les rois (figuré) razdeliti (si) kolač
travailler pour le roi de Prusse zastonj delati, pustiti, da vam drugi odvzamejo zaslužek, dobiček

rokàv manga f

rečni (morski) rokav brazo m de río (de mar)
brez rokavov sin mangas
kratek (dolg, 3/4) rokav manga corta (larga, tres cuartos)
nabran rokav manga de farol (ali de jamón)
iz rokava stresti (fig) sacarse de la manga; improvisar
to se ne strese kar iz rokava eso no puede improvisarse, fam eso no se trae en la manga
zavihati (si) rokave arremangarse

Rōmulus -ī, m Rómul, eponimni heroj mesta Rim, ki ga je zgradil skupaj z bratom Remom, sin Marsa in Ree Silvije, prvi rimski kralj, po smrti čaščen kot bog Kvirin (Quirīnus). Kot adj. Rōmulus 3 Rómulov, potem tudi = rímski: Romula ficus O. (= Rūmīnālis ficus) Romulova smokva (pod katero je volkulja dojila Romula), Romula tellus V. ali hasta Pr. rimska. — Adj.

1. Rōmuleus 3
a) Rómulov, rómulski: ensis O., manus O., fera Iuv., casa Petr.
b) rímski: urbes O., colles (= Roma) O., senatus Sil.

2. Rōmulāris -e Rómulov: ficus L. = Rūmīnālis ficus.

3. Rōmilius 3 romílijski, ime neke tribus: tribus Varr., Ci., Fest. — Po gr. patron. Rōmulidae -ārum (ali -dum: Prud.) Romulídi, Rómulovi potomci, pesn.= Rimljáni: V., Pers., Lucr.