Franja

enfuir, * s' [ɑ̃fɥir] zbežati, pobegniti, uteči; figuré izginiti

enfuir devant le danger, de peur zbežati pred nevarnostjo, iz strahu
enfuir à toutes jambes zbežati na vrat na nos
le temps s'enfuit čas beži
le prisonnier s'est enfui ujetnik je pobegnil

enoceličen pridevnik
1. (o mikroorganizmu) ▸ egysejtű
2. (ki ima en prostor) ▸ egycellás, egyterűKer so take skrinje še v srednjem veku pogosto hranili na prostem, zunaj enoceličnih bivališč, je strešni pokrov, podobno kot pri hiši, varoval vsebino skrinje pred dežjem. ▸ Mivel az ilyen ládákat még a középkorban is gyakran tartották a szabadban, az egyterű lakóépületeken kívül, ezért a házakéhoz hasonló tető védte a tartalmukat az esőtől.

ensign [énsain] samostalnik
znak; zastava; zastavnik, častnik najnižje stopnje, praporščak

to dip one's ensign to spustiti zastavo pred
red ensign zastava angleške trgovske mornarice
white ensign zastava angleške vojne mornarice

entremets [ɑ̃trəmɛ] masculin vmesna jed (med mesno jedjo in poobedkom pri obedu)

entremets sucré močnata jed, kolač, kompot, sladoled (po siru in pred sadjem); poobedek

eō² -īre -iī (pesn. in neklas. tudi -īvī) -itum

I. na splošno o telesnem gibanju in premikanju, torej = iti, priti, hoditi, jezditi, voziti se, jadrati, plavati, leteti, letati, premikati se idr.; vrste premikanja določajo samostalniki;

1. abs.: Syrum ire video Ter., i, lictor L., eat nobiscum Ci., copias suas non ituras esse N., negant medici sine nervis posse ire Petr.; kot imp., uvajajoč druge imp.: ite, ferte citi V.; iron.: i, nunc, offer te V., i nunc et versus meditare H.; z notranjim obj. (= ἰέναι ὁδόν): iter altum ire V., itque reditque viam V., ire novas vias Pr. potovati (na pot iti) v neznane dežele, ignotas ire vias Val. Fl.

2. iti kam
a) z acc.: ire malam rem ali malam crucem Kom. = iti k vragu, ire exsequias Ter., ali pompam funeris O. za pogrebom iti, ire Tolosam Ci., Italiam V., nos sitientes ibimus Afros V., infitias ire Cu. tajiti, quod nemo infitias ibit N.
b) pesn. tudi z dat.: ibat bello (v boj) Virbius V., ire viro Pr., ire sorori Sil. iti k … ; z dat. commodi: ire (suis) subsidio (na pomoč) C., N.
c) s sup.: cubitum ire Pl., Ci., dormitum ire H., venatum (na lov) iri V., ludos spectatum ire N.; pren. (prim. II. 4.) hoteti, nameravati kaj storiti: tu mihi laudem is quaesitum Ter., ei servitum ire V. služiti mu hoteti, ultum ire iniurias S., ultum ire, repletum ire Cu., neu gentem perditum iret L., alienas pecunias ereptum ire Plin., res Romanas armis scelestis raptum ire T., illusum ire pueritiae T., Arsacidarum fastigium ultum ire volens T.; v tej zvezi tudi inf. pr. pass. īrī, s katerim se tvori inf. fut. pass.: rescitum iri Ter., occisum iri Ci., leve visum iri N., relictum iri S.; s stopljenim m tudi npr. defensuiri, reddituiri.
č) z inf.: it visere Ter., in Ephesum hinc ibit aurum arcessere Pl.
d) s praep.: ire ad tonsorem Pl., ad cenam, ad forum Ter., ad Dionem eant inermes N., ire in colloquium ad aliquem L., ad solitum opus O., ad mortem Cu., ad urbes Ausonias Val. Fl., ad Graeciam Amm., in carcerem Pl., i in malam crucem Pl., ali in malam rem Ter. = da te zlodej! vrag te nesi! ire in exsilium Ci., in idem conclave Ci., in consilium Ci., in suffragium L.; drž.pr. (o glasovanju v kuriji, v senatu): in alicuius sententiam (pedibus) ire Ci., L. pritegniti komu, sprejeti mnenje ali nasvet koga, ire in eam partem, qua sentitis Plin. iun., itum in sententiam Rubelli Blandi T., itum est in voluntatem quorundam Amm. obveljalo je mnenje nekaterih, ire in alia omnia Ci. ali in aliena omnia Ci. ep. glasovati zoper, za nasprotno, nasvet zavreči; jur: in ius ire Pl., Ci., N. pred sodišče stopiti, pred sodnika priti, in ius ire ad aliquem Aur. na sodbo iti h komu, ire ad iudicem L., in forum Q.; ire sub furcam H., sub terram Suet. — Od kod? z adv.: unde is? Ter., eodem, unde ierat, se recepit N.; pren.: nesciebam, quorsum tu ires Ter. kam meriš (s tem); z abl.: portis V. pri vratih ven, sacris O. od darovanja, it tectis manus Val. Fl.; s praep.: a navibus, de imis sedibus, e consilio V. Kje? sl. večinoma kod? z abl. loci: viā L., quā viā itur Hennam Ci. koder se gre v Heno, ibam forte viā sacra H., eodem itinere ire L., ut eā (sc. via) elephantus … ire posset, quā … N.; s praep.: in via Ter., per Italiam L., per amnes O. Kako? z adv.: i prae Pl., modestius ire obviam Pl., obviam ire alicui N., ire celeriter Ci., L., tuto Ci., tardius S., retro Cu., cessim Iust.; z abl. modi: maximis itineribus L. v kar najbolj pospešenih pohodih, immissis habenis ire Val. Fl. jezditi; s predik. določilom: cui Achates it comes V. ki ga spremlja Ahat, praecipitem ire Iuv., Suet., mores ire coepisse praecipites L., propadati, L., errantem ire Q.; z abl. instrumenti: gradibus grandibus ire Pl., pedibus ire peš iti: Pl. ali po suhem iti: L., navibus ire V., Suet., ali puppibus ire O. (od)pluti, equo ire V., equis ire L. (od)jezditi (prim.: super equos ire Iust. jezditi), curru, plaustro ire L. voziti se, alis ire Val. Fl. po zraku leteti, leteti; cursu ire Val. Fl. podobno: in equis quattuor ire O. voziti se v četverovprežnem vozu, bigis it Turnus in albis V. se pelje, ire in reda Mart.; pesn. abs.: prosequitur surgens a puppi ventus euntes V. proč plujoče, odrivajoče, equites ibant tercentum V. je jezdilo proč, je odjezdilo, ventus adspirat (Iridi) eunti V. leteči.

3. occ. (voj.)
a) ire ad saga Ci. po vojni plašč iti = ire ad arma Caelius in Ci. ep., L., Vell., ali in arma Fl. (za) orožje zgrabiti, za orožje prijeti, na boj (vojno) pripravljati se, ire in ordines Cu., ali in aciem Q., T.
b) ire ad (adversus, in, contra) aliquem iti nad koga, napasti ga, lotiti se ga, nasproti iti (stopiti) komu: infestis signis ad se ire C., veriti, ne ad se iretur L., ad hostes isse Q., ire contra hostem C., in hostem L., Cu., Stat., in hostes Val. Fl., in Euryalum V., in Iovis ire domum O. (o Gigantih), ire adversus hostem T.; tudi (o krajih, utrdbah): ire in Capitolium L., in turrim Iuv.; z adv.: obviam ire hostibus N., ire contra T.; pren. (v nevojaškem pomenu): dictis it contra dicta tyranni V., tu ne cede malis, sed contra audentior ito V.

II. pren. (o stvareh)

1. iti, hoditi, vzdigniti (vzdigovati) se, prodreti (prodirati), teči: qua sucus non it in artus Lucr., sanguis naribus ibat Lucr. je udarjala iz nosa, it naribus ater sanguis V., per artus it cruor V., per artus sudor iit V., it fumus in auras V., Euphrates ibat iam mollior undis V., Timavus it mare proruptum V. teče, da bi prodrl v morje, per caelum ibit (Phoebe = luna) V., tempestas it per campos V. razsaja, buči, Eurus … desinit ire Pr. veti (pren.: cum a Theodosii partibus in adversarios vehemens ventus iret Aug., telum it Lucr., iit (ali īt) hasta Tago per tempus utrumque V., quantum semel ire sagitta missa potest O., quamvis remige puppis eat O., duce te … it ratis? Val. Fl., it bello tessera signum V. gre okrog, kroži, circulus auri it per collum V. obdaja vrat; alvus non it Ca. telo je zapečeno; pesn.: ibat tripes grabatus Mart. je šla s teboj; (o rastlinah) pognati (poganjati), (vz)kliti: Ca.; o abstr.: iti, širiti se, razširiti (razširjati) se: it clamor ad aethera = (dat.) caelo V., fama it per urbes V., per oppida facti rumor it O., si non tanta quies iret V. ko bi ne nastopil (nastal), pugna it ad pedes L. začne (začenja) se bojevanje peš.

2. preiti, preteči, (pre)miniti ([pre] minevati), (iz)giniti: dies it Pl., quotquot eunt dies H., it dies et redit Val. Fl., homo it Lucr., eunt anni O., sex mihi natales ierant O., sic eat quaecumque Romana lugebit hostem L. pogini.

3. napredovati, od rok iti; izteči (iztekati) se: ut res ire coepit, haud scio, an id futurum sit Ci., de Attico optime it Ci. ep., saevae nutu Iunonis eunt res V., di … eodem cursu … res ire patiantur Cu., miror ista sic ire Sen. ph., omnia fatis Caesaris ire videt Lucan., ponerent odia in perniciem itura T.

4. preiti v kaj, prehajati v kaj: sanguis it in sucos O., ire in corpus Q. v meso iti, (o)debeleti.

5. it in saecula vest pride do poznih vekov: ibit in saecula fuisse principem, cui … Plin. iun.

6.
a) v kako stanje spraviti se ali priti, začeti kaj, spustiti (spuščati) se v kaj, zagnati se v kaj, vda(ja)ti se čemu, lotiti se česa, nameravati kaj: ire in matrimonium Pl. stopiti, cogit amor homines ire in lacrimas V. razjokati se, ierat in causam praeceps L. zagnal se je bil na vrat na nos v stvar, in subsidium (= dat.: subsidio) ire Ci., ire in poenas V., O., in scelus O., ire exemplis deorum O. primerjati se z bogovi, ire per leges O. vdati se zakonom, prevzeti jih, ire in crudelitatem O., in litem certaminis O., in rixam Q., ibatur in caedīs T., ire in exemplum T., ire in sudorem Fl. spotiti se; pomni: ire in duplum Ci. še enkrat tolikšno globo dati (plačati).
b) ire per aliquid tako rekoč kaj prehoditi = kaj prebiti, doživeti: ire per laudes (slavna dejanja) tuorum O., ire per exempla cognata O. isto kazen trpeti kakor sorodniki, ire per disciplinas Q.

7. v podkrepitev imp. ali fut.: ite agite Pl., i verbis virtutem illude superbis V., i sequere Italiam V., i nunc et iuvenis specie laetare tui Iuv., ibo et modulabor V.

Opomba: Ker je glag. intranzitiven, se lahko v pass. rabi le brezos. (v 3. osebi sg.): itur, ibatur, eatur, eundum est. — Star. inf. pr. īrier (= īrī): Pl. Skrčene obl.: isti(s) = iisti(s), isse(m) = iisse(m) Ci. idr.; īt = iit V., O., Sil.

Epidaphna -ae, f: T. ali Epidaphnēs: Plin. (ἡ ἐπὶ Δάφνης) Epidafna, trg pred sirsko Antiohijo, antiohijsko predmestje (prim. Daphnē 2. pri daphnē).

epitasis -is, f (gr. ἐπίτασις) vozel = zaplet v komediji po uvodu (protasis) in pred preobratom (katastrofo): Don.

epithalamium -iī, n (gr. ἐπιϑαλάμιον) svatovska pesem, ki so jo peli (večinoma zbor) pred sobo novoporočencev: Q., Hier.

épreuve [eprœv] féminin preizkušnja, izpit; poskušnja, poskus; sport tekmovanje, tekma; technique preskusni tek; typographie korekturna pola; photographie kopija, slika

à toute épreuve (brezpogojno) zanesljiv; nepodkupljiv; preizkušen
à l'épreuve de l'argent nepodkupljiv
à l'épreuve de l'eau, du feu, des balles, des bombes varen pred vodo, ognjem, kroglami, bombami
épreuve d'aptitude usposobljenostni izpit
épreuve par assis et levé glasovanje z vstajanjem in sedenjem
épreuves pluriel d'athlétisme lahkoatletske tekme
(typographie) épreuve à la brosse krtačni odtis
épreuve combinée (sport) mnogoboj
épreuve de compagnon, de maître pomočniški, mojstrski izpit
épreuves écrites, orales pismeni, ustni izpiti
épreuve éliminatoire izločilna tekma, predtekmovanje
épreuve finale finalna tekma
épreuve au hasard, sur prélèvement naključni poskus
épreuve judiciaire božja sodba
épreuve des matériaux preskus materiala
épreuve négafive negativ
épreuves pratiques du permis de conduire praktični izpit za šofersko dovoljenje
épreuve première prva, domača korektura
épreuve de tir poskusno streljanje
épreuves pluriel vexatoires zafrkavanje novincev
marche féminin d'épreuve marš za vežbanje
temps masculin d'épreuve poskusna doba
être à l'épreuve biti odporen (de proti)
faire l'épreuve de quelque chose preskusiti kaj
mettre quelque chose à l'épreuve dati na preskušnjo, preskusiti kaj
passer par de dures épreuves, essuyer, subir de dures épreuves iti skozi težke preskušnje
revoir, corriger une épreuve čitati, popraviti korekture
tenter une épreuve sur quelqu'un postaviti koga na preskušnjo
tirer une épreuve odtisniti poskusno stran

equidem, adv. (s kazalno členico e okrepljeni quidem; prim. enim) zares, v resnici, koncesivno = kajpada, seveda, pač. Stoji nav. v zvezi s 1. osebo sg. in se naglašeni besedi zapostavlja; pogosto se sloveni: kar se mene tiče: Plin., credo edepol equidem Pl., dixi equidem et dico H., hoc equidem solabar V., quod equidem feci Cu., quod apud me equidem in confesso est T.; redkeje pred naglašeno besedo: Varr., Plin., equidem certo idem sum Pl., equidem ego sic existumo S., equidem per litora certos dimittam V., equidem me Caesaris militem dici volui C.; pogosto z nikalnico: non potero equidem disputare Ci., equidem negare non possum Ci., si nunc foret illa iuventas, haud equidem venissem V., haud equidem credo O. V zvezi z drugimi osebami: equidem nos iam dudum te accusamus L., qui equidem non in umbra versatus est Ci., scitis equidem S., vanum equidem hoc consilium est S., non equidem hoc dubites Pers.

éra era; period (of time); epoch

pred našo éro before Christ (krajšava: B.C., BC)
po naši éri anno Domini (krajšava: A.D., AD)
krščanska éra the Christian era

erozij|a ženski spol (-e …) die Erosion (tudi figurativno), -erosion, die Abtragung, -abtragung (tal Bodenerosion, Bodenabtragung, ledeniška Glazialerosion, vetrna Winderosion)
zadenjska erozija rückschreitende Erosion
zaščita pred erozijo der Erosionsschutz

erretten rešiti (vor pred)

ērubēscō -ere -rubuī (—) zardevati, (po)rdečiti se: erubuere genae O., saxa roratis erubuisse rosis O.; occ. od sramu zardevati ob čem, zaradi česa, sramovati se česa, bati se česa: Sen. ph., Q., Iuv., Plin. iun., ubi erubuit Ci., adversarium erubuisse, expalluisse Corn., et erubuisse decebat O., vidi te totis erubuisse genis O. kako te je po vsem obrazu oblila rdečica; z abl.: non est res, quā erubescam L., ego rustica dote corporis erubui O., ubi paucitate suorum erubescendum sit Cu., origine erubescere T.; z acc.: si te affines erubescunt Ci., quas (voluptates) … non erubescens (Epicurus) persequitur omnes nominatim Ci., iura fidemque supplicis erubuit V. je upošteval, Helene … capere arma fertur nec fratres erubuisse deos (pred božjima bratoma) Pr.; od tod gerundiv ērubēscendus 3 česar se mora človek sramovati: non erubescendi ignes (strast) H., erubescendi amores Sen. rh., erubescenda sentina Val. Max., mortis erubescendum genus Val. Max., erubescenda mors Sen. ph.; subst. neutr. pl.: veniendum ad erubescenda est Vell. k dogodkom, ki se jih moramo sramovati; z dat.: erubescere alicui Eccl., veritati Aug.; s praep.: erubui … misera propter clamorem tuom Pl., erubescere ex nepote Vell., de peccato suo Aug., pro aliquo Aug., ad nostrum dedecus Hier.; z ut: ut rumorem bonum colligant erubescunt Ci.; z inf.: Val. Max., Sen. ph., Petr., Q., nostra nec erubuit silvas habitare Thalia V., noli erubescere, Appi, collegam in sacerdotio habere L., quae … Alexandro esse superstes erubuit Cu.; z Aci: libertati suae … inponi iugum non erubuerant Val. Max.

esconder skriti; prikri(va)ti

esconderse skriti se (a pred)

esēnte agg. oproščen, prost:
esente dalle tasse davka prost
fare esente qcn. oprostiti koga
esente dall'infezione zavarovan pred infekcijo

esperire v. tr. (pres. esperisco) pravo sprožiti, zateči se:
esperire mezzi legali zateči se k pravnim sredstvom
esperire un'azione davanti all'autorità giudiziaria sprožiti postopek pred sodiščem

estado moški spol stanje; mirovanje, mir; država, vlada; statistična tabela, (tabelarni) pregled; ploščinska mera (49 kvadr. čevljev)

estado civil stan, osebni podatki
el estado de cosas dejanski stan
estado económico premoženjsko stanje
estado federal zvezna država
estado de guerra vojno stanje, nagli sod
en estado de guerra v vojnem stanju
estado llano, estado común meščanski stan
estado mayor polkovni štab
estado de prosperidad blagostanje
estado de sitio nagli sod
el cuarto estado četrti stan, delavski stan
empleado (funcionario) de Estado državni uradnik
en buen estado v dobrem stanju, nepoškodovan
en estado de merecer še neporočen
dar estado a uno preskrbovati koga
mudar (tomar) estado poročiti se
poner en estado poročiti
los Estados ABC (Am) ABC države (Argentina, Brazilija, Chile)
los Estados Unidos de América ZDA
siete estados debajo de tierra skrit pred vsem

ester [ɛste] verbe intransitif (le v nedoločniku)

ester en justice, ester en jugement nastopiti pred sodiščem (kot tožnik ali kot obtoženec)

estrado moški spol oder; sprejemna soba

dama de estrado družabnica
estrados pl sodna dvorana
citar para estrados pozvati pred sodišče
hacer estrados zasliševati