Franja

sociō -āre -āvī -ātum (socius)

1. družiti, združiti (združevati), pridružiti (pridruževati), spojiti (spajati), povezati (povezovati), (z)vezati, zediniti (zedinjati), deliti kaj s kom, imeti kaj skupaj (skupno) s kom, skupaj (skupno) s kom se v kaj poda(ja)ti, skupaj s kom kaj (pre)trpeti: vim rerum cum dicendi exercitatione Ci., quid si testium studium cum accusatore sociatum est? Ci., omne genus hominum sociatum inter se esse Ci., concilia coetusque hominum iure sociati, quae civitates appellantur Ci., cum vel periculum vitae tuae mecum sociare voluisses Ci. nevarnost svojega življenja deliti z menoj = svoje življenje postaviti v nevarnost zame, svoje življenje tvegati zame, Lateranum amor patriae sociavit T. je pridružila, je do pristopa pripravila, je k pristopu nagnila, je v pristop prepričala, quae nos, reliquias Danaûm … urbe, domo socias V. ki deliš z nami mesto, dom, Scythicas sociare domos Val. Fl., sociari facinoribus L. udeležiti se zločinov, biti (so)udeležen pri zločinih, sociata cum marito mors T., sociare gaudia cum aliquo Tib. veselje deliti s kom, curas Val. Fl., se participem in omnes casus sociare Sil., sociare consilia T. ali intima consilia cum aliquo sociare Val. Fl. narediti (delati) koga deležnega svojih nakan (načrtov, naklepov) = razkriti (naznaniti, zaupati) komu svoje (najskrivnejše) nakane (načrte, naklepe), sociare sermonem cum aliquo Cu. spustiti se s kom v pogovor (debato), sociare diligentiam cum scientia Col., vires sociare iuncto aggere Sil., sociare dextras Sil. ali manūs Val. Fl.; pesn. z dat.: vitem sociatam ulmis Stat. Pogosto o zakonski zvezi, o zakonski (pa tudi nezakonski) združitvi: nobiscum per conubia sociati T., cavent, ne societur sanguis L. da se ne združi kri (po zakonskih zvezah) = da se kri ne pomeša, nulla Mycenaeum sociasse cubilia mecum iuro O. da ni delil ležišča (postelje) z menoj = da se ni nikdar telesno združil z menoj, quis fuit inter nos sociati corporis index? O. najine telesne združitve; pesn. z dat.: alicui natam conubiis sociare V. dati komu hčer v zamož, hčer omožiti s kom, alicui se vinclo sociare iugali V. skleniti s kom zakonsko zvezo, zakonsko se zvezati s kom, poročiti se s kom, foedere lecti sociata mihi O.; metaf.: verba sociare chordis H. ali sociare carmina nervis O. pridružiti (pridruževati) strunam = peti ob strunski spremljavi (ob igranju na strune).

2. skupaj (skupno) s kom se lotiti (lotevati) česa, skupaj (skupno) s kom izvršiti (izvrševati) kaj, skupaj (skupno) s kom narediti (storiti, delati, početi) kaj: sociari parricidium potuit Iust. Od tod adj. pt. pf. sociātus 3 skupen: Theseus sociati parte laboris functus O.

sodišč|e srednji spol (-a …) pravo das Gericht, der Gerichtshof; enota: die Gerichtsstelle; (apelacijsko Appellationsgericht, arbitražno Schiedsgericht, delovno Arbeitsgericht, deželno Landgericht, Landesgericht, disciplinsko Disziplinargericht, Dienststrafgericht, Dienstgericht, drugostopenjsko Berufungsgericht, frontno vojska Feldgericht, gospodarsko Handelsgericht, inkvizicijsko Ketzergericht, Inquisitionsgericht, izredno Ausnahmegericht, izvršbeno Vollstreckungsgericht, Exekutionsgericht, kasacijsko Kassationsgericht. kazensko Strafgericht, kolegijsko Kollegialgericht, mladinsko Jugendgericht, naglo Standgericht, občinsko Amtsgericht, okrožno Bezirksgericht, Kreisgericht, porotno Schöffengericht, v anglosaškem svetu Geschworenengericht, posebno Sondergericht, pravdno Zivilgericht, revizijsko Revisionsgericht, revolucijsko Revolutionsgericht, skrbniško Pflegschaftsgericht, za družinske zadeve Familiengericht, stečajno Konkursgericht, upravno Verwaltungsgericht, ustavno Verfassungsgerichtshof, višje deželno Oberlandesgericht, višje Obergericht, višje upravno Oberverwaltungsgericht, vojaško Militärgericht, Kriegsgericht, vojno Kriegsgericht, zapuščinsko [Nachlaßgericht] Nachlassgericht, zvezno Bundesgericht)
vrhovno sodišče oberster Gerichtshof, das Oberste Gericht
pristojno sodišče der Gerichtsort
razpravljajoče sodišče erkennendes Gericht
mednarodno sodišče internationaler Gerichtshof, Weltgerichtshof
tajno sodišče Femegericht
zgodovina krvno sodišče hochnotpeinliches Halsgericht
postaviti pred sodišče vor Gericht stellen
priti pred sodišče vor Gericht kommen
spraviti pred sodišče vor Gericht bringen
vleči pred sodišče vor den Richter bringen, pogovorno: vor den Kadi zerren
ki je pred sodiščem zadeva: rechtsanhängig
pred naglim sodiščem standrechtlich
proces pred porotnim sodiščem der [Schwurgerichtsprozeß] Schwurgerichtsprozess
razprava pred sodiščem die Gerichtsverhandlung
tožiti pred sodiščem beim Gericht verklagen
običajen pri sodišču gerichtsüblich
pri tem sodišču hiergerichtlich
tožiti pri ustavnem sodišču Verfassungsklage erheben
uradni dan sodišča der Gerichtstag

sodíšče court of justice (ali of law), law court, court of judicature, tribunal; (poslopje) court house

sodíšče za mladoletne juvenile court
ljudsko sodíšče people's court
vojaško sodíšče court-martial
preiskovalno sodíšče court of inquiry
cerkveno sodíšče ecclesiastical court, consistory
arbitražno sodíšče arbitration tribunal
kasacijsko sodíšče (v nekaterih deželah) Court of Cassation, supreme court of appeal
apelacijsko sodíšče court of appeal, appellate court
porotno sodíšče court of assizes, assize court
gospodarsko sodíšče court of claims
tajno sodíšče secret court
konkurzno sodíšče bankruptcy court
višje sodíšče high court (of justice)
najvišje, vrhovno sodíšče supreme court
civilno sodíšče civil court
neupoštevanje poziva sodíšča contempt of court
postopek na sodíšču legal proceedings pl
pristojnost sodíšča competence of court
zasliševanje na sodíšču hearing, judicial examination
zasedanje sodíšča session of court
sodíšče združenega dela court of associated labour
ustavno sodíšče constitutional court
zvezno sodíšče federal court
na sodíšču in court
iti tožit na sodíšče to go to law
pod prisego izjaviti na sodíšču to make a statement on oath in court
ne se odzvati sodíšču to fail to appear in court
predati sodíšču to commit for trial
postaviti pred vojaško sodíšče to court-martial
predložiti zadevo sodíšču to take a case to court
priti pred sodíšče to appear in court
vložiti priziv proti sklepu sodíšča to appeal against a decision of the court
odbiti priziv sodíšču to dismiss an appeal
ugoditi priziv sodíšču to allow an appeal
predati, postaviti pred sodíšče to send for trial

sodíšče tribunal moški spol , cour ženski spol de justice , (poslopje) palais moški spol (de justice)

apelacijsko, prizivno sodišče cour ženski spol (ali tribunal moški spol, juridictionf) d'appel
arbitražno sodišče tribunal arbitral
civilno sodišče tribunal civil
častno sodišče tribunal d'honneur
kasacijsko sodišče cour de cassation
kazensko sodišče tribunal correctionnel, correctionnelle ženski spol, justice ženski spol (ali juridiction ženski spol) pénale (ali criminelle)
konkurzno sodišče tribunal de la faillite
ljudsko sodišče tribunal du peuple
okrožno sodišče tribunal de district, tribunal de première instance
policijsko sodišče tribunal de police
pomorsko sodišče tribunal maritime
porotno sodišče cour d'assises
posebno sodišče tribunal spécial
trgov(in)sko sodišče tribunal de commerce
upravno sodišče tribunal administratif
varstveno sodišče tribunal des tutelles
višje sodišče tribunal supérieur
vojaško, vojno sodišče tribunal militaire, conseil moški spol de guerre
vrhovno sodišče cour suprême
zvezno sodišče tribunal suprême
poklicati, pozvati koga pred sodišče appeler (ali citer) quelqu'un devant la justice
postaviti koga pred sodišče traduire (ali déférer) quelqu'un en justice
postaviti koga pred vojno sodišče traduire (ali faire passer) quelqu'un en conseil de guerre
predložiti zadevo sodišču soumettre une cause à un tribunal, déférer une cause devant un tribunal, porter une affaire devant les tribunaux
priti pred sodišče comparaître devant un tribunal (ali en justice)

sodíšče tribunal m (de justicia) ; (nižje) juzgado m ; (dvorana) sala f (de audiencia) ; (poslopje) palacio m de justicia

apelacijsko (arbitražno, častno, kazensko, konkurzno, ljudsko, trgovsko, porotno, policijsko, pomorsko, upravno sodišče) tribunal de apelación (de arbitraje, de honor, de lo criminal, de quiebra, popular, comercial, de jurados, de policía, marítimo, contencioso-administrativo)
varstveno sodišče tribunal tutelar de menores, tribunal de tutelas
vojno sodišče tribunal militar, consejo m de guerra
vrhovno, kasacijsko sodišče Tribunal Supremo
Zvezno sodišče Tribunal Federal
biti, stati, nastopiti pred sodiščem comparecer ante el tribunal, comparecer en juicio
priti pred sodišče presentarse (ali comparecer) ante el juez (ali ante el tribunal)
postaviti, spraviti pred sodišče koga llevar a alg a los tribunales
postaviti pred vojno sodišče llevar ante un consejo de guerra, hacer juzgar por un consejo de guerra
pozvati pred sodišče citar ante un tribunal (ozir. ante el juez)

sodnik¹ moški spol (-a …) pravo der Richter, posameznik: Einzelrichter; (dežurni Journalrichter, kazenski Strafrichter, mestni zgodovina Stadtrichter, mirovni Friedensrichter, pomožni Außenrichter, pomožni Hilfsrichter, preiskovalni Ermittlungsrichter, Untersuchungsrichter, laik Laienrichter, ustavnega sodišča Verfassungsrichter, za mladoletnike Jugendrichter)
sodnik za prekrške das Ordnungsamt
sodniki množina die Richterschaft
postaviti/imenovati za sodnika zum Richter bestellen
figurativno moralni sodnik der Sittenrichter
(član žirije, ocenjevalec) der Preisrichter, Wertungsrichter

sóha (kip) estatua f

postaviti komu soho levantar una estatua a alg

sôha (kiparstvo) statue ženski spol ; (tram, steber) poutre ženski spol , solive ženski spol , pilier moški spol

postaviti komu soho élever (ali ériger) une statue à quelqu'un, familiarno statufier quelqu'un

Sothis -is, m Sótis, egiptovski kralj, ki je dal postaviti štiri obeliske: Plin.

sottobordo avv. navt. ob, ob bok, ob boku (ladje, plovila):
portarsi sottobordo zapluti, postaviti se ob bok

sottosopra

A) avv. narobe, na glavo, v nered (tudi pren.):
mettere sottosopra la casa obrniti vso hišo, postaviti hišo na glavo

B) m invar. zmeda, zmešnjava, nered

spēs, spĕī, f (gl. spatium)

1. pričakovanje (česa ugodnega), up, upanje, nada, obet: Kom., Ca. ap. Gell. idr., spes est exspectatio boni Ci., falsa Ter., Ci., vera Ci. resnično (trdno) upanje, resnična (utrjena) nada, bona certaque Ci., vera, lentior L., summae spei adulescentes C. ali egregiae spei filia T. poln(a) upanja, nadepolni (nadepolna), quidquid vidit melius peiusve sua spe H. kot je upal, kakor je pričakoval, praeter spem Ci. ali ultra spem Iust. mimo pričakovanja, proti pričakovanju, nepričakovano, iznenada, praeter spem omnium L. ali contra spem omnium C. v nasprotju z upanjem (pričakovanjem) vseh, vsem nepričakovano, tum spem, tum metum ostendere (pred oči postavljati, kazati) Ci., partim spe, partim metu L. delno z obljubami, delno z grožnjami; s subjektnim gen.: qui spem Catilinae aluerunt Ci., summam spem civium superavit Ci.; z objektnim gen.: spes emptionis Ci. upanje na trajno veljavo nakupa, peccatorum Ci., extrema spes salutis C., spesque fuit generi mihi prima, secunda, nepotum O. in nadejal sem se najprej zeta, potem vnukov, in upal sem najprej na zeta, potem na vnuke, fenoris expugnandi L.; nam. gen. tudi z ad: spes ad ea temptanda L., ad resistendum Ci., L. Poseb. zveze: in spem arrepere H. zaradi prevare (s prevaro) upati na dediščino, in secundam spem scribere T. za drugega (drugovrstnega) dediča postaviti (prim. secundus heres pod secundus), spes sita est in aliquo, in aliqua re Ter., S. ali est in aliquo Ci. upanje (up, nada) stoji (sloni, temelji) na kom, na čem, pax fuit in spe Ci. upali so na mir, nadejali so se miru, quod nulla habeo in spe Ci. česar se ne nadejam, glede česar nimam prav nobenega upanja, id in optima spe pono Ci. to me navdaja z najboljšim upanjem (najboljšo nado), magnā ali in magnā spe esse Ci. ep. zelo (močno) upati, zelo (močno) se nadejati, de aliqua re nec nulla nec magna in spe esse Ci. glede kake reči ne pričakovati niti ničesar niti kaj velikega, spem alicui dare Ci. ali inicere Ci. ep. ali facere Ci. ep. da(ja)ti komu upanje, obuditi (obujati), vzbuditi (vzbujati) upanje; toda spem insperatam alicui dare Pl. nepričakovano komu izpolniti pričakovanje, nepričakovano komu uresničiti up(e), spem insperatam offerre alicui Pl. nepričakovano vzbuditi komu up(anje), nepričakovano (po)nuditi komu nado, non ante abscedimus quam spei nostrae finem captis Veis imposuerimus L. ne prej kot se nam izpolni pričakovanje (uresniči upanje) z osvojitvijo Vejev, spem habere Pl., Ci. ali spem tenere Pl. ali spe teneri (act. spes aliquem tenet) Ci. upati, nadejati se, gojiti up(anje), nado, živeti v upanju (nadi), pričakovati, obetati si kaj, spem ponere in aliquo, in aliqua re Ci., V., O. ali collocare in aliquo, in aliqua re Ci. up (upanje, upe) polagati (staviti) na koga, na kaj, spe duci Ci. upati, in spem adduci ali in spem venire Ci. ep., C. ali ingredi in spem Ci. ali spem affectare L., O. ali spem capere L. ali concipere Cu., O., Petr., Plin. iun. začeti upati, komu se vzbuditi upanje, spes agitare inanes O. gojiti prazne upe (nade), spem gerere Amm. gojiti (upanje, nado), spe niti Ci. ep. opirati se na up(anje), nado. Skladi: z ACI: Pl., Ter. idr., spero multa vos liberosque vestros in re publica bona esse visuros Ci., spe impetrari posse L., magnamque in spem veniebat … fore, uti pertinaciā desisteret C. in močno je upal, in zelo se je nadejal; redkeje s finalnim stavkom: spem afferunt, ut … fructus appareat Ci.; z de: spes est de argento Pl., quam (sc. spem) de eo iam puero habuerant Ci., hostes … de flumine transeundo spem se fefellisse intellexerunt C., bonam spem concipere de aliquo L. — Kot ljubkovalna, laskava beseda (laskavica): spes mea, o mea spes Pl. Pooseb. Spēs Náda, boginja upanja, ki je imela v Rimu več svetišč; njej na čast so obhajali praznik 1. oktobra: Pl. idr., recte etiam Spes a Calatino consecrata est Ci., ut primo pugnatum ad Spei (sc. aedem) sit aequo Marte L., triumviri … reficiendis aedibus Fortunae et matris Matutae … , sed et Spei extra portam L.

2. occ. pričakovanje (česa neprijetnega, neugodnega), bojazen, strah, skrb, zaskrbljenost: mala res, spes multo asperior S., contra spem suam S. česar (kakor) ni pričakoval, omnium spe celerius L. ali spe omnium serius L. hitreje, pozneje, kot so vsi pričakovali, cum … in mala iam spe proelium esset L. ko je bilo že pričakovati neugoden izid (razplet) spopada, ko se je bilo že bati, da se bo spopad končal neugodno, in spe Hannibali fuit defectio Tarentinorum L. Hanibal je upal na odpad Tarentčanov (Tarentincev), naufragii spes omnis abiit Lucan., spes nulla necis Stat.

3. meton. nada, up(anje), obet = predmet upanja, to, na kar kdo stavi svoje upanje, pričakovano (zaželeno) dobro, pričakovana (zaželena) dobrina: Q. idr., spem intercipere anni O. žetev, spem sine corpore amat O., spem vanam sequens O., spe potitur O. doseže, kar je želel, puppes, spes vestri reditus O., castra Argivom, vestras spes uritis V., spes o fidissima Teucrûm V. (o Eneju), per spes surgentis Iuli V., nati spes O., spes invidiosa procorum O. (o neki ženski), spem gregis reliquit V. = mlada jagnjeta, spes grexque V. = jagnjeta in ovce, spes gentis V. (o čebelah).

Opomba: V pl. se je klas. uporabljal le nom. in acc.; dat. in abl. pl. spebus šele pri Sid., Paul. Nol. in nekaterih drugih poznih piscih. Star. acc. sg. sperem: Non. (te obl. sicer ne izpriča); star. nom. in acc. pl. spērēs (od tod glag. spērāre): Enn. ap. Fest., star. abl. pl. speribus: Varr. ap. Non.

spet¹ [é] wieder; wiederum, wieder einmal; abermals
spet kdaj wieder mal, wieder einmal
spet in spet wieder und wieder, immer wieder, einmal über das andere
že spet schon wieder
wieder …, wieder- (srečati wiedertreffen, postaviti na noge [wiederaufrichten] wieder aufrichten, videti [wiedersehen] wieder sehen, imeti wiederhaben, narediti [wiedertun] wieder tun, wiedermachen, priti na misel [wiedereinfallen] wieder einfallen, se okrepiti wiedererstarken); nach- (napolniti nachfüllen, zrasti nachwachsen)
biti spet pri močeh wieder auf dem Posten sein
priti spet na površje wieder an die Oberfläche kommen
spet se pojaviti wieder auf der Bildfläche erscheinen
začeti spet od začetka von vorn anfangen
priti spet k sebi wieder zu sich kommen

Spiel, das, (-s, -e) igra; (Spielen) igranje; Sport tekma; von Karten: komplet (kart); Technik rega, stik, fuga, von Kupplungen, Lenkrädern usw.: prosti tek; Olympische Spiele Sport Olimpijske igre, olimpiada; ein Spiel der Natur igra narave; ein Spiel mit dem Leben igra z življenjem; ein Spiel mit dem Feuer igra z ognjem; ein abgekartetes Spiel dogovorjena stvar/zadeva; das alte Spiel stara igra, že znana igra; wie im Spiel igraje; nur Spiel samo igra, zgolj igra; freies Spiel haben imeti proste roke; leichtes Spiel haben zlahka opraviti (mit z) , imeti lahek posel z; ein falsches Spiel treiben igrati nepošteno igro; ein doppeltes Spiel spielen/treiben igrati dvojno (nepošteno) igro; das Spiel machen zmagati, dobiti igro; das Spiel verloren geben vdati se ( tudi figurativ ); das Spiel verderben pokvariti igro; das Spiel zu weit treiben pretiravati;
auf: aufs Spiel setzen postaviti na kocko; auf dem Spiel stehen biti na kocki;
aus: aus dem Spiel lassen pustiti ob strani, ne vpletati; aus dem Spiel bleiben ne vpletati se;
im: im Spiel sein biti v igri, igrati vlogo; seine Hände im Spiel haben imeti prste zraven; mit im Spiel sein sodelovati, biti v igri, biti udeležen, pridružiti se, biti vmešan;
in: ins Spiel kommen Sport priti v igro, figurativ igrati vlogo; ins Spiel bringen vplesti, vpletati, (erfassen) zajeti

spomeník monument; memorial

nagrobni spomeník tombstone
zaščita starih spomeníkov preservation of ancient monuments
varstvo spomeníkov care and preservation of monuments (ali works of art)
odkriti spomeník to unveil a monument
postaviti spomeník to erect (ali to raise) a monument
spomeník postavljen v spomin... a monument erected (ali raised) to the memory of...

spomeník monument moški spol

jezikovni spomenik monument d'une langue (ali littéraire)
spomenik padlim (v vojni) monument aux morts (de la guerre)
spomenik zmage monument commémoratif d'une victoire
odkriti spomenik inaugurer un monument
postaviti spomenik ériger (ali élever, dresser) un monument

spomeník (-a) m monumeno, statua; sacrario; ekst. pl. spomeniki beni culturali:
ekst. pl. postaviti, zgraditi spomenik erigere un monumento, fare innalzare una statua
uliti spomenik fondere una statua
odkriti spomenik inaugurare un monumento
bronast, marmornat spomenik statua, monumento di bronzo, di marmo
konjeniški spomenik statua equestre
spomenik padlim il sacrario dei caduti
spomenik neznanemu junaku monumento al Milite Ignoto
naravni spomenik attrattiva naturale
nagrobni spomenik pietra tombale
lingv., hist. glagolski spomeniki testi glagolitici
rokopisni spomeniki manoscritti
lit. brižinski spomeniki (najstarejši rokopisi v slovenskem jeziku) manoscritti di Frisinga

spozna|ti³ (-m) spoznavati (ugotoviti) erkennen; zur Auffasung gelangen; (postaviti diagnozo) diagnostizieren
pravo spoznati za (razglasiti za) erklären für, befinden für
spoznati za krivega pravo schuldig sprechen
spoznati za nedolžnega für unschuldig erklären

sramóten shameful, infamous; scandalous; ignominious, ignoble, disgraceful

sramóten madež stigma, pl -s, stigmata
sramótni steber pillory
postaviti koga na sramótni oder to pillory someone
sramótno ravnanje shameful treatment
tem bolj sramótno zanj! more shame to him!
sramótni steber (za bičanje, zgodovina) whipping post
sramótno prislov shamefully

sramôten honteux, déshonorant, infamant, ignominieux ; (podel) infâme ; (škandalozen) scandaleux

sramotni steber, oder pilori moški spol
postaviti koga na sramotni oder mettre (ali clouer) quelqu'un au pilori (tudi figurativno)