Franja

go by neprehodni glagol
miniti, minevati; peljati se s čim ali preko česa

go by air leteti
go by the instructions ravnati se po navodilih
go by the name of Harry imenovati se, biti znan pod imenom Harry

gojen pridevnik
1. (o rastlinah ali živalih) ▸ tenyésztett [o živalih] ▸ termesztett [o rastlinah]Sezam je najstarejša gojena rastlina za pridobivanje olja. ▸ A szezám a legrégebbi olajgyártásra termesztett növény.

2. (o ravnanju) ▸ dédelgetettSkupina konservativcev poskuša pod krinko vojne slediti dolgo gojenim ambicijam. ▸ Konzervatívok egy csoportja a háború leple alatt próbálja kiélni hosszan rejtegetett ambícióit.

gola f

1. anat. grlo:
mal di gola vnetje grla
avere un nodo alla gola pren. dušiti, stiskati v grlu (od ganjenosti, žalosti)

2. (v zvezi s prehranjevanjem)
mangiare a piena gola požrešno jesti, požirati
col boccone in gola takoj ko si vstal od mize, takoj po jedi
essere, restare a gola asciutta pren. obrisati se pod nosom (za kaj)
avere un osso in gola pren. morati premagati kako oviro
avere il cibo in gola ne prebaviti hrane
mettersi tutto in gola pren. vse pognati po grlu
mentire per la gola pren. nesramno lagati

3. (v zvezi s tvorjenjem glasov)
gridare a piena gola vpiti na vse grlo
ricacciare in gola le parole, le offese a qcn. koga ostro zavrniti

4. pren. grlo, vrat:
avevo l'acqua alla gola voda mi je že tekla v grlo
essere in un pasticcio fino alla gola biti do vratu v godlji
mettere il coltello alla gola pren. nastaviti komu nož na vrat
segare la gola prerezati vrat

5. relig. požrešnost

6. pren. grlo, vrat:
la gola di un vaso vrat vaze

7. geogr. soteska

golen samostalnik
1. (del noge) ▸ lábszárRano na goleni je treba umiti z milom pod tekočo mlačno vodo. ▸ A lábszársebet langyos folyóvíz alatt szappannal kell kimosni.

2. (kost) ▸ sípcsont, lábszárcsontS policijskim helikopterjem so morali v ljubljanski klinični center odpeljati smučarja z odprtim zlomom goleni. ▸ A nyílt sípcsonttörést szenvedett síelőt rendőrségi helikopterrel kellett a ljubljanai klinikai központba szállítani.

3. zoologija (del telesa žuželk) ▸ lábszár

gor|eti [é] (-im) zgoreti ogenj: brennen; in Brand stehen
goreti kot slama brennen wie Stroh
goreti od čustveno: entbrennen in (jeze in Zorn, ljubezni do nje in Liebe für sie/zu ihr); entbrannt sein von (poželenja von Begierde)
figurativno goreti pod nogami heiß unter den Füßen sein

goréti to burn; to blaze; to be on fire, to be consumed by fire

gorí! fire!
kje gorí? where is the fire?
to ne gorí that does not burn
vžigalica ne gorí the match does not strike
goréti od radovednosti to be consumed by curiosity
goréti od želje to burn with desire, to be eager (ali fervent ali zealous ali keen on)
hiša gorí the house is on fire
v mestu gorí there is a fire in town
začeti goréti to catch fire
tu mi gorí pod nogami (figurativno) this place is too hot for me
gorelo mu je pod nogami (figurativno) he wanted to be off

goréti (-ím) imperf. ➞ zgoreti

1. bruciare, ardere:
ogenj gori v kaminu il fuoco arde nel camino

2. pren. bruciare:
glava mu gori la testa gli brucia

3. pren. (biti v veliki meri, kazati se v veliki meri, biti čustveno vznemirjen) ardere, bruciare:
v njem je gorela strast dentro gli bruciava la passione
goreti od ljubezni, sovraštva, želje ardere di amore, di odio, dal desiderio (di)

4. (kazati veliko navdušenje za) amare appassionatamente, ardere d'amore per, bruciare di; essere appassionato di:
goreti za domovino amare la patria
goreti za šport essere appassionato dello sport
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
saj ne gori (voda), saj mu še ne gori nad glavo perché tanta fretta, tanta premura?
srce mu gori zanjo è innamorato di lei
pren. goreti pod nogami, petami essere in grave pericolo, bruciare (a qcn.) sotto i piedi
bežati, kot bi tla gorela pod nogami scappare a gambe levate
igre gori fuoco
PREGOVORI:
če bi nevoščljivost gorela, ne bi bilo treba drv se l'invidia fosse febbre, tutto il mondo l'avrebbe

gòrīš -íša m: doći s crniša na goriš priti z dežja pod kap

go under neprehodni glagol
utoniti, propasti, podleči, umreti, poginiti

go under the name biti znan pod imenom

grado moški spol stopnica; stopnja; akademska stopnja (čast); stopinjá (kroga, termometra); ameriška španščina šolsko leto, šolski razred

grado alcohólico stopnja alkohola
5 grados centígrados 5°C
grado de doctor doktorska čast
grado comparativo primernik
pariente de primer grado sorodnik v prvem kolenu
sacar el grado promovirati za doktorja
de grado en grado postopno, zaporedoma
de grado prostovoljno
en grado superlativo v najvišji meri
por grados postopno
marcar cinco grados bajo (sobre) cero kazati 5° pod (nad) ničlo

Graecē, gl. Graecus pod Graecī.

gráhov pea(-), of peas

gráhova juha pea soup
gráhova moka pea flour
gráhov piré pease pudding
gráhovo polje field of peas
gráhov strok pea pod, arhaično peasecod

grain [grɛ̃] masculin zrno; kroglica; botanique jagoda; keper (tekstil); médecine brazgotina; pluriel zrnje, žito; figuré zrnce, trohica; semensko zrno; histoire gran (= 0,0648 g); technique kamnarsko dleto

à grain fin, à gros grain drobno-, debelozrnat
c'est un petit grain to je plohica, nenaden naliv
grain de beauté lepotni obliž(ek)
grains d'un collier kroglice ogrlice
grain de ladre (médecine) ogre na obrazu
grain d'orge ječmenovo zrno, ječmen na očesu
grain de raisin grozdek, grozdno zrno
grain de sel zrno soli (tudi figuré); bistroumen domislek, dovtip(nost)
grain de vent vihar
eau-de-vie féminin de grain žitno žganje
avoir son grain (familier) imeti ga pod kapo
avoir un grain (de folie) biti trčen, prismojen
y mettre son grain de sel (figuré) delati opazke (k pogovoru, ki se nas ne tiče)
ne savoir grain de quelque chose pojma ne imeti o čem
séparer l'ivraie du bon grain (figuré) ločiti pleve (ljuljko) od pšenice
veiller au grain (familier) varovati se, paziti
voir venir le grain predvidevati nesrečo, nevarnost

Grātidius 3 Gratídij(ev), ime rimskega rodu iz Arpina; poseb. znana sta:

1. M. Gratidius Mark Gratidij, dober govornik; padel je v bitki zoper kilikijske gusarje l. 103: CI.

2. M. Gratidius, legat Kvinta Cicerona v Aziji 61–59: CI. – Od tod adj. Grātidiānus 3 iz Gratidijevega rodu, Gratidijan, npr. M. (C.) Marius Gratidianus Mark (Gaj) Marij Gratidiján, sin pod št. 1. omenjenega M. Gratidija, pretor l. 84 in 82: CI.

grēmbo m

1. naročje (tudi pren.):
tenere qcs. in grembo držati kaj v naročju
portare un figlio in grembo pren. nositi otroka pod srcem
la terra accoglie le sementi nel suo grembo pren. zemlja sprejema seme v svoje naročje
in grembo a qcs., nel grembo di qcs. v naročju, v nedrih:
morire nel grembo della Chiesa umreti v naročju Cerkve

2. pren. knjižno vdolbina, zaliv:
il fiume fa grembo reka se razširi
il monte fa grembo gora se ugreza

gremium -iī, n (gl. grex)

1. naročje, krilo: Iovem Danaae misisse aiunt ... in gremium imbrem aureum TER., puer lactens Fortunae in gremio sedens CI., apparet filios non tam in gremio educatos quam in sermone matris CI., vomens gremium suum implevit CI., gremio eum accipit V. ga vzame v naročje, Septimius suos amores tenens in gremio CAT.; pren. krilo = varstvo, zavetje, skrb: cum Q. Metellus abstraheretur e sinu gremioque patriae CI., soror in ... fratris manibus et gremio ... consenescebat CI., haec sunt ... in gremio sepulta consulatus tui CI., terra in gremio ... semen sparsum excipit CI., quaecumque mihi fortuna fidesque (upanje) est, in vestris pono gremiis V. polagam v vaše roke, fingamus igitur Alexandrum dari nobis impositum gremio Q., ad gremium praeceptoris Q. vpričo učitelja in pod njegovim vodstvom, gremio ac sinu matris educabatur T.; pesn.: sterni gremio telluris V. na krilo zemlje = na zemljo, gr. Tethyos CL. Tetijino krilo = morsko dno.

2. metaf.
a) notranjost, notranjščina, sred(in)a, globina, globočina, dno: medio ... Graeciae gremio CI. sredi Grčije, gr. terrae mollire CI. glob(oč)ino, dno, gr. molarum PS.-V. (Moret.), Vesuli montis PLIN., mare, quod litorum gremio accipitur MEL., gr. Capuae, Thebes SIL. ali Italiae T. sred(in)a; gremium reke = struga: SIL., CL.
b) naročaj, sveženj, poseb. snop: ECCL.

grenier [grənje] masculin podstrešje; prostor za žito, za seno; figuré žitnica, rodovitna pokrajina

au grenier pod streho, na podstrešju
grenier à blé kašča za žito
grenier à foin senik, svisli
aller de la cave au grenier (figuré) iz ene skrajnosti v drugo iti (pasti)
chercher quelque chose de la cave au grenier vso hišo preiskati za kaj
être logé au grenier stanovati na podstrešju

grex, gregis, m (prim. skr. gráma-ḥ čreda, gana-ḥ trop, vrsta, množica, gr. γέργερα = πολλά mnogo, ἀ-γείρω [iz *ἀγέρjω)] zbiram, ἀγορᾱ́ zbor, trg, γάργαρα mrgoljava, mrgolenje, γαργαίρω mrgolim, lat. gremium)

1. čreda, krdelo; (o pticah) jata, vršelo: gr. asinorum VARR., greges nobilissimorum equorum ali armentorum reliquique pecoris CI., greges lanigeri V., gr. suillus, ovillus, caprinus, bovillus L., gr. pecorum O., vir gregis ipse caper V., de grege vir O. = bik, dux gregis O. = bik ali oven, gr. elephantorum PLIN., porcorum IUV., cervorum IUST., AMM., gr. anatum, anserum, pavonum VARR., avium H.

2. metaf.
a) (o ljudeh) krdelo, četa, kup, množica, družba, društvo, v slabem pomenu tudi drhal, svojat, tolpa, glota: gr. venalium PL., me in vestrum gregem recipiatis TER., gr. rabularum VARR. FR., amicorum CI. EP., ancillarum greges CI., in hunc igitur gregem vos nunc P. Sullam ... ex his ... honestissimorum hominum gregibus reicietis ...? CI., ego forsitan ... in grege adnumerer CI. mene morda kar tako štejejo z drugimi, gr. latronum, praedonum CI., contaminato cum grege turpium morbo virorum H. (gl. contāminātus pod contāminō), scribe tui gregis hunc H. zapiši (sprejmi) ga v svojo družbo, pripiši ga svojemu spremstvu, regum in proprios greges imperium H. nad ... podaniki, greges obsceni O. obledni (objestni) bakhantski roji, in eodem grege uxor quoque eiusdem fuit CU., regina venit cum magno nobilium feminarum grege CU. z velikim spremstvom, ne servi quidem uno grege profugiunt dominos CU. vsi skupaj, gr. spadonum CU., servorum PETR., gr. ille virorum SIL.; occ. vsako društvo v kak namen (a nikdar v političnem smislu), α) zadruga, (združba), plug gledaliških igralcev in dirkačev v cirkusu: KOM., PETR., mimorum et mimarum greges CI., gregem ducere SUET. β) (o svečenikih) društvo: Chaldaeus IUV., liniger IUV. = Izidini svečeniki, Izidini služabniki. γ) (o filozofih) ločina: philosophorum greges CI., Epicuri de grege porcus H. prašiček iz Epikurove črede. δ) kot voj. t. t. oddelek, krdelo, četa: cum toto cecidit grege SIL.; pogosto: grege facto S., L. v tesno strnjeni vrsti, v stisnjeni vrsti.
b) (o stvareh) kopa, butara: virgarum PL., hyadum O. Pleiadum SEN. TR.

Opomba: Grex f: LUC., LUCR.

groan¹ [groun] neprehodni glagol & prehodni glagol (under zaradi)
stokati, ječati, vzdihovati; rukati (jelen)
figurativno (for za) močno hrepeneti, koprneti; sikati, mrmrati

to groan down prisiliti k molku
to groan under (ali with) šibiti se pod
to groan inwardly biti nesrečen
groaning board miza, ki se šibi od jedi

Grūnium, gl. Grȳnium pod Grȳnia.