Franja

riguardo m

1. obzirnost, obzir, skrb, spoštovanje, uvidevnost:
avere riguardo dell'età imeti uvidevnost do starosti (nekoga)
avere riguardo di qcn. ozirati se na koga
abbiti riguardo pazi!
fare riguardo paziti, biti pozoren
persona di riguardo spoštovanja vredna oseba
senza riguardo per nessuno ne oziraje se na druge

2. zveza:
avere riguardo con biti v zvezi s, z
riguardo a v zvezi s, z

Romul samostalnik
(oseba iz rimske mitologije) ▸ Romulus [római mitológiai alak] ▸ Romulusz [római mitológiai alak]
Sopomenke: Romulus

Romulus samostalnik
(oseba iz rimske mitologije) ▸ Romulus [római mitológiai alak] ▸ Romulusz [római mitológiai alak]
Sopomenke: Romul

rum² [rʌm] pridevnik (rumly prislov)
britanska angleščina, sleng čuden, komičen, nenavaden, poseben, redek

it is a rum business to je nekam sumljiva stvar
a rum customer, a rum fellow oseba, s katero je nevarno imeti posla; čudak
rum go neumna stvar (dogodek)
a rum one (ali un) čudaška, komična ali ekscentrična oseba ali stvar
rum start sleng nepričakovan dogodek

sacco¹ m (pl. -chi)

1. vreča:
riempire, vuotare il sacco napolniti, sprazniti vrečo
a sacco obl. vrečast (kroj)
corsa nei sacchi igre tek v vrečah
sacchi postali poštne vreče
cogliere qcn. con le mani nel sacco pren. koga zalotiti pri dejanju
colmare il sacco pren. pretiravati
fare qcs. con la testa nel sacco pren. kaj narediti brezglavo, nemarno
mettere qcn. nel sacco pren. koga prevarati; koga ugnati v kozji rog; dati koga v žakelj
non è farina del tuo sacco pren. to pa ni zraslo na tvojem zelniku
sembrare un sacco izgledati kot žakelj (v slabo krojeni obleki)
tenere il sacco a qcn. pren. komu držati vrečo, žakelj
tornarsene con le pive nel sacco pren. vrniti se razočaran, z dolgim nosom
vuotare il sacco pren. izkašljati se

2. polna vreča (vsebina):
sacco d'ossa pren. suhec
sacco di stracci pren. slabš. slabo oblečena oseba

3. pren. pog. vreča, kup:
avere un sacco di quattrini imeti kup denarja
dare a qcn. un sacco di botte, di legnate komu prešteti kosti, koga prebunkati
dire un sacco di bugie debele klatiti
volersi un sacco di bene strašno se imeti rad
un sacco (moltissimo, tantissimo) zelo, strašno, hudo, super

4. vrečevina; kuta:
vestire il sacco relig. stopiti v red, pomenišiti se

5. ekst. šport (boksarska) vreča
sacco alpino, da alpinista alpin. (planinski) nahrbtnik
sacco da bivacco alpin. bivak vreča
sacco a pelo spalna vreča
sacco da viaggio potovalna vreča
fare colazione al sacco jesti na prostem

6. ekst.
sacco delle acque, amniotico plodnik, amnion
sacco lacrimale anat. solznik, solzna vrečica
sacco della rete rib. vreča
sacco scrotale anat. modnik

7. pog. šalj. trebuh, vamp:
riempirsi il sacco nabasati, nažreti se

8. žarg. tisočak
PREGOVORI: non dir quattro se non l'hai nel sacco preg. ne delaj računov brez krčmarja
sacco vuoto non sta in piedi preg. prazna vreča ne stoji pokonci

sacrifier [sakrifje] verbe transitif žrtvovati; religion darovati; verbe intransitif podvreči se (à quelque chose čemu), natančno se ravnati (à quelque chose po čem)

se sacrifier žrtvovati se
l'éternelle sacrifiée (ironično) ženska
personne féminin sacrifiée oseba, ki se žrtvuje ali je žrtvovana za srečo drugih
tout sacrifier à quelqu'un vse za koga žrtvovati
sacrifier sa vie žrtvovati svoje življenje
sacrifier un animal à la divinité žrtvovati žival božanstvu
sacrifier un article prodati artikel po nizkih cenah
vendre à des prix sacrifiés prodati po (smešno) nizkih cenah
je me sacrifierais pour vous za vas bi šel skozi ogenj
sacrifier à la mode, aux préjugés ukloniti se, podvreči se modi, predsodkom
l'auteur a sacrifié ce rôle, ce personnage avtor ni dal tej vlogi, tej osebi pomembnosti, ki bi jo lahko imela

sad [sæd] pridevnik (sadly prislov)
žalosten, otožen, melanholičen, zaskrbljen, potrt; nesrečen; ubog; klavrn, nič vreden, reven, beden; obžalovanja vreden; hudoben, zloben; neugoden, nepopravljiv; zelo potreben; temen; težak; nedovoljno vzhajan
arhaično resen

sad at žalosten ob (od, zaradi)
in sad earnest zelo resno
sad bread premalo vzhajan (in pečen) kruh
a sad coward klavern strahopetnež
a sad dog figurativno propadla oseba, izgubljenec; razvratnik
sad havoc hudo opustošenje
a sad accident, mistake obžalovanja vredna nezgoda (nesreča), napaka
a sadder and a wiser man oseba, ki jo je škoda izučila
a sad state žalostno, bedno stanje
to feel sad biti žalosten, potrt
he writes sad stuff kar on piše, je plaža

sailor [séilə] samostalnik
mornar, pomorščak

a good (bad) sailor oseba, ki dobro (slabo) prenaša vožnjo po morju, ni (je) podvržena morski bolezni
sailor's blessing sleng kletvica
sailor's friend sleng luna
sailor's home dom mornarjev
sailor hat mornarski klobuk, pokrivalo (v otroški in ženski modi)
what kind of a sailor are you? kako prenašate vožnjo po morju?

saint, e [sɛ̃, t] adjectif svet; pobožen; posvečen (zemlja); masculin, féminin svetnik, -ica -

la Saint-Martin Martinovo
la Saint-Jean Šentjanževo
la Saint-Sylvestre Silvestrovo (31. 12.)
la Saint-Charlemagne šolski praznik v čast Karla Velikega, ustanovitelja šol
les saints de glace ledeni svetniki (možje)
le saint des saints del jeruzalemskega svetišča, v katerem je bila skrinja zaveze; najsvetejše
Ecriture féminin sainte (religion) sveto pismo
jeudi masculin, vendredi masculin saint veliki četrtek petek
les feux de la Saint-Jean kres
les Lieux saints Sveta dežela, Patestina
Ville féminin sainte Jeruzalem
toute la sainte journée ves ljubi (božji) dan
petit saint, petite sainte (ironično) oseba, ki hoče veljati za krepostno
faire le petit saint hinavsko se delati krepostnega
ce n'est pas un petit saint on ni naiven, nedolžen, pošten
ce n'est pas un saint on ni popoln
comme on connaît ses saints on les honore z vsakim ravnamo po njegovem značaju, po njegovih zaslugah
prêcher pour son saint svetovati, hvaliti nekaj, s čimer bi koristili sebi
ne savoir à quoi saint se vouer ne vedeti ne naprej ne nazaj
il vaut mieux s'adresser à Dieu qu'à ses saints bolje je, obrniti se na šefa kot na njemu podrejene

saint-bernard [-bɛrnar] masculin, invariable (pes) bernardinec; (figuré)

c'est un vrai saint-bernard to je oseba, ki je vedno pripravljena pomagati drugim, se žrtvovati za druge

sanguinary [sǽŋgwinəri] pridevnik (sanguinaryly prislov)
krvav, morilski (boj itd.); krvoločen, žejen krvi; krut (zakon)
sleng preklet

a sanguinary person krvoločna oseba
sanguinary laws kruti zakoni

science [sjɑ̃s] féminin znanost, veda; znanje, učenost; spoznanje; nauk, izkušnje; pluriel (= sciences naturelles) naravoslovje, naravoslovne vede

science accessoire pomožna veda
science du beau veda o lepoti, estetika
sciences appliquées aplicirane znanosti
sciences exactes, pures eksaktne, čiste znanosti
science financière veda o denarnem gospodarstvu
science du monde poznavanje sveta
science de la vie biologija
arbre masculin de la science (religion) drevo spoznanja
doctorat masculin ès sciences doktorat iz naravoslovnih znanosti
Faculté féminin des sciences naravoslovna fakulteta
un puits de science zelo učena oseba
film masculin de science fiction film, ki prikazuje bodoče stanje sveta na podlagi znanstvene domišljije
avoir plus d'heur que de science imeti več sreče kot pameti
la science n'a pas de patrie znanost ne pozna meja
savoir quelque chose de science certaine vedeti kaj iz zanesljivega vira

scrutateur, trice [skrütatœr, tris] adjectif sprašujoč, poizvedovalen

regard masculin scrutateur sprašujoč pogled; masculin, politique skrutinator; oseba, ki šteje glasove pri volitvah
scrutateur d'un bureau de vote skrutinator na volišču

security [sikjúəriti] samostalnik
varnost, sigurnost, brezskrbnost, mirnost; zaščita (against proti, pred)
jamstvo, jamčenje, poroštvo, garancija; zanesljivost, zaupanje, zaupljivost
trgovina kavcija, zalog, založek; obveznica, zadolžnica; pokritje; porok

securities množina vrednostni papirji, efekti
in security for kot garancija za
without security brez (po)kritja
security bond poroštvena menica
Security Council Varnostni svet (pri OZN)
security risk oseba, ki zaradi svojega političnega mišljenja velja za neprimerno za državno službo
public securities množina državni papirji
security trading trgovina z efekti
to be (to stand) security for s.o. biti porok (jamčiti) za koga
to enjoy security čutiti se varnega
to give security dati kavcijo
to lend money on security posoditi denar na (ne)premičnine

sedé sedéč sitting

v sedé, sedéččem položaju in a sitting position (ali posture)
sedé, sedéčča oseba sitter
sedeč v naslanjaču seated in the armchair

seigneur [sɛnjœr] masculin (fevdni, plemiški) gospod

grand seigneur vplivna oseba, bogataš
Seigneur (religion) Gospod, Bog
le jour du Seigneur nedelja
Notre-Seigneur Jezus Kristus
(familier, humour)

mon seigneur et mari moj soprog, moj mož
faire le grand seigneur, se donner des airs de grand seigneur gospoda igrati, pokazati se zelo radodarnega; zapravljati, trošiti tjavdan
vivre en grand seigneur živeti v razkošju

séjour [sežur] masculin (začasno) bivanje (v nekem kraju); bivališče

séjour forcé prisilno bivanje
le séjour éternel (religion) nebesa, raj
séjour de détente, thermal bivanje za odpočitek, za zdravljenje
séjour d'été à la campagne letovanje na deželi
séjour de neige bivanje za odpočitek v zimskem centru
séjour solitaire samotno bivališče
permission féminin, interdiction féminin de séjour dovoljenje za bivanje, prepoved bivanja
interdit masculin de séjour oseba, ki ji je prepovedano bivanje (v nekem kraju)
salle féminin de séjour dnevna soba
un trois pièces: séjour, deux chambres trisobno stanovanje: dnevna soba, dve spalnici
taxe féminin de séjour (turistična) taksa (za bivanje)
faire un bref, un long séjour à la campagne bivati kratek čas, daljši čas na deželi

sellette [sɛlɛt] féminin stolček; na vrvi obešen stolček za gradbene delavce

être sur la sellette biti obtožen; biti oseba, o kateri se govoriti, o njenih dobrih in slabih lastnostih
mettre, tenir quelqu'un sur la sellette (figuré) izpraševati, zasliševati koga; pestiti ga z vprašanji (da bi zvedeli, kar prikriva)

sentimentálen sentimental; pogovorno soft

sentimentálna pesem (komedija) sentimental song (comedy)
sentimentálna oseba sentimentalist
solzavo sentimentálen maudlin, mawkish

serpent [sɛrpɑ̃] masculin kača (tudi figuré)
(nekoč)

serpent (pihalo)
serpent aveugle, de ver slepec (zoologie)
serpent à coilier, d'eau belouška
serpent à lunettes, de mer, à sonnettes naočarka, morska kača, klopotača
peau féminin de serpent kačja koža
serpent fabuleux bajeslovna kača
serpents pluriel venimeux, non venimeux strupene, nestrupene kače
serpent à plumes krilata kača
serpent caché sous les fleurs (figuré) skrita nevarnost
une prudence de serpent kačja, skrajna previdnost
c'est une langue de serpent ta človek, ta oseba ima strupen jezik
réchauffer un serpent dans son sein (figuré) greti gada na prsih, izkazovati dobrote nehvaležnežu, ki se obrne proti svojemu dobrotniku