Franja

toril moški spol hlev za bike

meseta del toril prostor za gledalce (v areni) nad hlevom za bike

trā-dō -ere -didī -ditum (iz *trāns-dō)

1. preda(ja)ti, odda(ja)ti, izda(ja)ti, izročiti (izročati, izročevati), vročiti (vročati, vročevati): equum comiti V., Perdiccae anulum Cu., pecuniam quaestoribus L., praedia filio Ci., testamentum legendum H., Sextius per manus traditus C. od roke do roke, iz rok v roke, fasces stramentorum per manus inter se Hirt. podajati si, possessiones et res (posestva in premičnine) creditoribus C., loca alicui libera O. prepustiti v prosto uporabo, litterae praetoribus traduntur Ci.; pren.: regnum L., consulatum per manus S. iz rok v roke = neposredno; pesn. z inf.: tristitiam tradam portare ventis H.

2. occ.
a) prepustiti (prepuščati), izročiti (izročati), zaupati, poveriti (poverjati): Alcibiadi res publica tradita est N., C., imperium navium legato ademisti, Syracusano tradidisti Ci., alicui custodiam navium C., alicui exercitum S. vodstvo vojske, poveljstvo nad vojsko, alicui partem copiarum Cu., alicui agmen ducendum Cu., alicui turrim tuendam C., mihi Sicilia defendenda (v obrambo) tradita est Ci., alicui provinciam administrandam Auct. b. Alx.; tudi samo provinciam S., alicui obsides custodiendos C., uxori cogitationes intimas tradere T., te in disciplinam (pouk) meam tradideras Ci., Senecae in disciplinam traditus Suet., tradere pueros magistris Ci., O., pueros rhetori (rhetoribus) Q., Suet., ei filiam neptem T. dati za ženo; enako: tradita est Pico O., alicui sororem in matrimonium dare Eutr.; toda: uxorem alteri tradere N. prepustiti drugemu, odstopiti drugemu.
b) (živo) priporočiti (priporočati): aliquem non dignum H., aliquem alicui Ci., aliquem alicui tradere et commendare C., alicui omnem rem atque causam seque totum commendare atque tradere Ci.; tako tudi: tradere se eius fidei ali in eius fidem S.
c) izročiti (izročati) v (za, kot) zaščito (varstvo), dati (dajati) v (za, kot) zaščito (varstvo), zaupati v (za, kot) zaščito (varstvo): alicui decem satellites Cu., equites Romanos satellites alicui S., idoneos alicui centuriones Hirt.
d) izročiti (izročati), izda(ja)ti, preda(ja)ti: sceleris auctores Cu., perfugas S., nihil finium Eutr., arma, urbem, obsides, captivos, Galliae possessionem alicui C., aliquem magistratui N., aliquem vivum C., Cu., aliquem Romanis in servitutem C., Lentulum in custodiam Ci., aliquem vinctum, aliquem in vincula Cu., servos ad supplicium Ci., aliquem ad excruciandum Auct. b. Alx., se alicui C. vdati (predati, podati) se komu.
e) na milost in nemilost ali izdajalsko prepustiti (prepuščati), izročiti (izročati), izda(ja)ti: imperium servo, regnum hostibus Cu., feris populandas (v pustošenje) terras O., urbem diripiendam (v plenjenje) militibus Eutr., quos tradituros sperabas, vides iudicare Ci., alicui patrios penates O., causam (sc. suam) adversariis Ter., tradimur, heu! Cl.
f) proda(ja)ti: aliquem dominis O., quācumque summā luxuriae domum Ph.
g) (refl.) vda(ja)ti se, preda(ja)ti se, prepustiti (prepuščati) se: N., Pl. idr., se totum Pompeius Caesari tradidit Ci., se totum rei publicae Ci., totos se voluptatibus Ci., se quieti Ci., se studiis vel otio Plin. iun., ex seditiosā ac tumultuosā vitā se in studium aliquod quietum Ci. umakniti in vdati se.

3. metaf.
a) tako rekoč kot dediščino potomcem zapustiti (zapuščati): inimicitias posteris Antonius in Ci. ep., posteris suis amplitudinem nominis Ci., opus posteritati famaeque Cu., mos a maioribus traditus Ci., N. ali consuetudo a maioribus tradita Ci. star (ustaljen) običaj, stara (ustaljena) navada, opes a maioribus traditae Cu., sacrilegium a conditoribus traditum Cu.; traditum est z ut ali inf.: Cu., L. star (ustaljen, uveljavljen, ukoreninjen) običaj, stara (ustaljena, uveljavljena, ukoreninjena) navada (šega) je.
b) ustno ali pis(me)no potomcem ali spominu „preda(ja)ti“, izročiti (izročati), prenesti (prenašati), poročati, sporočiti (sporočati), naznaniti (naznanjati), priobčiti (priobčevati), povedati, pripovedovati: hoc ubi alius alii tradiderat C., clamorem proximis C., sic vulgus, traduntque metus, nec poscitur auctor Sil. in tako širi ljudstvo strah, qualia multa historia tradidit Ci., quarum nomina multi poëtae memoriae tradiderunt L., eius pugnae memoriam posteris tradiderunt L., varios sermones immortalitati scriptis suis tradidit Ci., quo verius tradere posteris possis Plin. iun.; z ACI: Plin. idr., ipsum regem tradunt … se abdidisse L., quos supplicium de matre sumpsisse poëtae tradiderunt Ci., annales tradunt … L.; pri glag. v pass. z NCI: Lycurgi temporibus Homerus etiam fuisse traditur Ci. je baje živel; redko pri glag. v pass. stoji ACI: L., Cu., Africanum, Laelium doctos fuisse traditum est Ci.; z odvisnim vprašanjem: an tantum animo roboris fuerit non traditur certum L., haud traditur metune an obortā seditione Cu., unguenta quis primus invenerit non traditur Plin.; kot vrinjeni stavek: Front., nam utrumque traditur ali sic enim est traditum L.
c) occ. predavati, učiti, poučevati, razlagati: elementa loquendi Ci., praecepta Sen. ph., praecepta dicendi Ci., haec subtilius Ci., initia operum C., multa de sideribus, de rerum naturā iuventuti tradunt C., Midas, cui Orpheus orgia tradiderat O., quae ab quoque traduntur C. kar uči ta in oni, quae de officiis tradita a philosophis et praecepta sunt Ci., virtutem hominibus instituendo et persuadendo Ci., si qua est in iis culpa tradentis (učitelja) Q.

trā-iciō (soobl. prvotnega trāns-iciō) -ere -iēcī -iectum (trāns in iacère)

I.

1. čez (preko) vreči, metati, ustreliti (streljati), položiti (polagati), prenesti (prenašati), (po)čez dati (dajati), déti, dejáti (dévati): neque ullum telum traiciebatur C., vexillum trans vallum traiecit L., pontibus traiectis Hirt. (po)čez položiti moste (mostove) (od stolpa do stolpa); pesn.: funis traiectus V. okoli (jambora) ovita vrv, malis antennisque de nave in navem traiectis L. čez upogniti, upogniti, tako da molijo nad (čez) … , pondus (sc. corporis) equo alterno Pr., pedes super acervos Pr. ali per ardentes acervos membra O. preskočiti; pren.: arbitrium traiecit in omnes O. je prenesel, ex illius invidiā aliquid in te traicere Ci.

2. vtakniti (vtikati) skozi kaj, pretakniti (pretikati): perticas Varr., traiectus per aures surculus Plin.

3. preli(va)ti, presuti (presipati, presipavati): aliquid in alia vasa Varr.

4. metaf. spraviti (spravljati), prepeljati (prepeljevati, prepeljavati), voziti, prevesti (prevažati) kam (v, na, čez kaj): Athenas magnam partem fortunarum suarum traiecit N., pecora in saltūs Iust., legiones in Siciliam L., copias trans flumen C. ali trans fluvium L.; pass.: traiectus in Africam Ci. ali in Galliam T.; z acc. (redkeje abl.) predmeta, s katerim se vrši dejanje; ta acc. je odvisen le od praep., s katero je glag. zložen: Caesar equitum partem flumen transiecit C., exercitus Pado traiectus Cremonam L.; refl.: sese duabus navibus in Africam L., sese ex regiā ad aliquem C., sese Alpes Brutus in Ci. ep.; pren.: traicere verba Ci. prestaviti (prestavljati), premestiti (premeščati), dolore lateris traiecto in cor H. bolečina je udarila na srce. —

II.

1. prekoračiti (prekoračevati) kaj, prepeljati (prepeljevati, prepeljavati) se, voziti, prevesti (prevažati) se čez kaj, preko česa, prebroditi kaj, prebresti kaj, prebi(ja)ti se čez kaj, iti (priti) čez kaj, prek(o) česa, preiti (prehajati): ratibus Trebiam L., Rhodanus traiectus L.; obj. ni izražen: classis ex Africa traicit (sc. mare) L., traicere classe praedatum in Africam L., Aegaeo mari traiecit L., ex Hispania in Mauretaniam L., Cassandriam inde L., huc hibernis iam mensibus Suet., nando (sc. flumen) L., Suet. preplavati reko, plavati čez reko; pren.: ad nos traiecturum illud incendium esse L. ali traiecturum id malum in coloniam L. da udari (preide) na (v) …

2.
a) metaje preseči (presegati, presezati) kaj s čim: murum iaculo Ci. (metalno) kopje vreči (metati) čez zidovje.
b) prebosti (prebadati), predreti (predirati): pilum mittit atque murum traicit C., aliquem gladio Auct. b. Alx., aliquem venabulo L., ei femur tragulā traiecit C., lanceā infestā medium femur alicuius Hirt., cervum sparo tragulāve Varr. fr., tegimentum tormento C., sibi gladio pectus Auct. b. Afr., se cultro coquinari Varr.; pesn.: sagitta … tempora ferro traicit (po novejših izdajah transigit) V.; z gr. acc.: traiectus terga sagittā O.; occ. predreti (predirati) kaj, prodreti (prodirati) skozi kaj, prebi(ja)ti kaj, prebi(ja)ti se skozi kaj: magna pars equitum mediam traiecit aciem L.

travnik samostalnik
(travnato zemljišče) ▸ rét, kaszálóDan se je nagibal proti večeru, nad travniki je visela gosta megla. ▸ A nap estébe hajlott, a rétek felett sűrű köd lebegett.
Tudi taborniki čedalje pogosteje gostujejo na njihovih travnikih. ▸ A cserkészek is egyre gyakrabban látogatják a rétjeiket.
Skupaj se podita po travniku in lovita miške. ▸ Együtt szaladgálnak a réten egerekre vadászva.
Paša na planinskih travnikih je trajala več tednov. ▸ A legeltetés a hegyi réteken több hétig tartott.

trentaine [trɑ̃tɛn] féminin tridesetorica

une trentaine kakih, okrog trideset
il a passé la trentaine (familier) je že nad 30 let star

trial [tráiəl]

1. samostalnik
poskus (of z)
preskus, preizkušnja; skušnjava; nadloga, nesreča, udarec usode
tehnično poskus, eksperiment
pravno sodna preiskava, sodni postopek, proces, glavna razprava; obtožba
britanska angleščina popravni izpit

trial by jury razprava pred porotnim sodiščem
by trial and error tipaje
the trials of life preskušnje v življenju
by way of trial za poskus, poskusno
trial trip poskusna vožnja; poskusno potovanje z ladjo
a trial run on a car poskusna vožnja z avtom
to be on trial to stand on trial biti obtožen, biti pred sodiščem
he is on his trial zaslišujejo ga
to bring s.o. up for (ali to) trial postaviti koga pred sodišče; (ob)tožiti koga, začeti tožbo proti komu
to be a great trial to s.o. figurativno hude skrbi, sive lase komu delati
I will give it a trial to bom preskusil
to make (a) trial of s.th. napraviti poskus s čim, preizkusiti kaj
to make trial of s.o.'s loyalty postaviti koga na preskušnjo glede njegove zvestobe
to put to (ali on) trial postaviti pred sodišče
he is on his trial for theft obtožen je tatvine
the radio upstairs is a trial to us radio nad nami nam gre na živce

2. pridevnik
poskusen
pravno preiskovalen, zasliševalen

trial balance ekonomija poskusna bilanca
trial balloon poskusni balon; vojska balon, ki kaže smer vetra
trial fire vojska poskusno streljanje
trial flight aeronavtika poskusen polet
trial match šport izločilno tekmovanje (tekma)
trial order ekonomija poskusno naročilo
trial run poskusna vožnja

triangel samostalnik
1. (glasbilo) ▸ triangulum
Besedilo lahko spremljaš na triangel, kot je zapisano v notnem zapisu. ▸ A szöveget a kottában leírtak szerint triangulummal kísérheted.

2. (skupina treh enot) ▸ hármas, háromszög
Tri osebne zgodbe, tri generacije, tri zgodovinska obdobja, preteklost, prihodnost in sedanjost. Ja, namerno sem izbrala ta triangel. ▸ Három személyes történet, három nemzedék, három korszak, a múlt, a jövő és a jelen. Igen, szándékosan választottam ezt a hármast.
Z izbranimi umetniškimi stvaritvami z območja kulturnega triangla Italije, Slovenije in Hrvaške skuša krepiti medsebojno komuniciranje in spoštovanje. ▸ Olaszország, Szlovénia és Horvátország kulturális háromszögének válogatott műalkotásaival próbálja ösztönözni a kölcsönös kommunikációt és tiszteletet.

3. šport (krmilni del zmaja) ▸ háromszögkormányrúd
Takoj po poku je izgubil oblast nad zmajem, saj sta se prelomila vijaka, ki povezujeta krmilni triangel s krilom zmaja. ▸ A reccsenő hang után rögtön elveszítette uralmát a sárkányrepülő felett, mivel eltörtek a háromszögkormányrudat a szárnnyal összekötő csavarok.

triglyphus -ī, m (gr. τρίγλιφος) arhit. t.t. triglíf, starejše trirezka (nad sočnikom, arhitravom), kamnita plošča dorskega friza, okrašena s tremi navpičnimi žlebiči med dvema metopama: Vitr.

triompher [trijɔ̃fe] verbe intransitif, verbe transitif triumfirati; sijajno zmagati; premagati; veseliti se, vriskati od veselja

triompher de tous ses adversaires zmagati nad vsemi nasprotniki
nous avons triomphé de toutes les difficultés premagali smo vse težave
notre parti a triomphé aux élections naša stranka je zmagala na volitvah
triompher de la résistance de l'ennemi streti sovražnikov odpor
faire triompher son point de vue prodreti, uspeti s svojim stališčem

trionfare v. intr. (pres. trionfo)

1. triumfirati; slaviti zmago

2. ekst. zmagati, zmagovati; pren. premagati, premagovati; pren. imeti uspeh, uspevati, žeti hvalo:
trionfare sulle, delle avversità premagovati nesrečo
trionfare sui nemici zmagati nad sovražniki
di solito trionfano i furbi ponavadi uspevajo zviteži

3. veseliti se

trionfo m

1. hist. triumf

2. ekst. zmagoslavje, sijajna zmaga, bleščeč uspeh:
il trionfo del bene sul male zmaga dobrega nad zlim
essere accolto in trionfo biti sprejet z velikimi častmi
ottenere, riportare un grande trionfo su premagati, poraziti koga, triumfirati nad kom
portare qcn. in trionfo koga nesti na ramenih

3. pren. nebeško poveličanje

4. namizni nastavek

5. alegorični sprevod (v renesansi)

6. igre tarok; adut

trip² [trip] neprehodni glagol (tudi trip it)
stopicati, drobneti, iti z z lahkimi koraki, skakljati; spotakniti se (over ob, nad)
spodrsniti (tudi figurativno)
pojecljavati, zapletati se z jezikom
figurativno (pre)varati se; pogrešiti, (z)motiti se, napraviti napako; (redko) iti na kratek izlet ali potovanje
prehodni glagol
plesati po; spotakniti, podreti (koga)
navtika dvigniti sidro
biologija oprašiti, oploditi (rastlino)
tehnično nenadoma spustiti (ročico itd.), sprožiti, zagnati (stroj)
figurativno zasačiti, zalotiti (pri napaki); prekrižati, pokvariti (komu) načrte, namere
figurativno uničiti

I tripped with my tongue, my tongue tripped zareklo se mi je
to trip over a stone spotakniti se ob kamen
to catch s.o. tripping ujeti, zalotiti koga pri pregrešku
I caught him tripping ujel sem ga, ko ni znal

triumphō -āre -āvī -ātum (triumphus)

1. slaviti (proslavljati) triumf (zmagoslavje), triumfírati: Plin., Vell., Fl. idr., ex praeturā, ex urbe Ci., ex (zaradi) victoriā suā Sen. ph., ex bellis transalpinis Ci., triumphantem albi per urbem vexerant equi L., coronatis triumphat equis O., triduo triumphare L. epit., triumphavit L. Murena de (nad) Mithridate Ci.; pesn.: equi triumphantes O. konji triumfatorjevega (zmagoslavnega) voza.

2. trans. slaviti triumf (zmagoslavje), triumfírati nad kom, čim, premagati, obvladati koga, kaj, zmagati nad kom: triumphati magis sunt quam victi T. nad njimi slavili so zmago, ne da bi jih bili dejansko premagali, terram triumphare Lact. ali mortem omnibus terroribus Lact. premagati; lahko tudi pass.: triumphatus orbis O., triumphatā Corintho V., triumphati Medi H., ne triumpharetur Mitridates T., triumphatis Spartanis, triumphato oriente Iust., omnia armis Romanorum superata et a Cornelio Balbo triumphata Plin.; pesn.: amor de meo iure triumphavit Pr., amor de vate triumphat O.; occ.: bos triumphatus O. uplenjen, aurum triumphatum zaseženo, zaplenjeno.

3. metaf. triumfírati = veseliti se, radovati se, zganjati veselje, biti vesel, ukati, vriskati: triumpho, si licet abscedere Ter., de fugā Cu., erupit e senatu triumphans gaudio Ci., in quo exsultat et triumphat (veseli se in vriska) oratio mea Ci., laetaris tu in omnium gemitu et triumphas Ci.

triumphus (stlat. triumpus) -ī, m (morda izpos. iz gr. ϑρίαμβος trojni korak; od tod „slovesni sprevod“ ali „slavnostna pesem“ v čast Bakhu)

1. triúmf, zmagoslavni sprevod, zmagoslavje. Če si je kak vojskovodja priboril vojno zmago, s katero je razširil meje rimskega imperija, mu je senat priznal slavnosten vhod v Rim (alicui triumphum decernere Ci. ali deferre L.). Oblečen v zlatovezeno togo (toga picta) in tuniko, okrašeno z uvezenimi palmovimi vejami (tunica palmata), ovenčan z lovorjevim vencem in držeč v roki slonokoščeno palico ali žezlo se je peljal skozi zmagoslavna vrata (porta triumphalis) v mesto na vozu, ki so ga vlekli beli konji (albi equi). Pred vozom so korakali vklenjeni ujetniki (per triumphum ducere Ci.), prav tako so spredaj nosili plen, vojaki pa so peli slavospeve ali pa tudi zabavljice na račun triumfatorja in vpili „io triumphe“: L., Ci., Suet. Senat je triumfatorja spremljal na Kapitol, kjer je ta žrtvoval Jupitru bele bike (albi greges Romanos ad templa deûm duxere triumphos V.): Plin., Ap. idr., tu dum precedis, „io triumphe“ dicemus H., triumphum deportare ex provinciā N., Ci. priboriti si zmagoslavje nad … , triumphum postulare, impetrare L., triumphum frequentare ali celebrare (o vojakih) L., triumphum agere de Liguribus L., de classe Ci. ali ex Etruriā, ex Aequis L. ali (z gen. osebe) Baiorum L. triumfirati (slaviti zmagoslavje) nad kom (čim); toda: Pharsaliae pugnae Ci. zaradi bitke pri Farzalu, in urbem reversus tres triumphos egit, unum ex Illyrico, alterum ex Actiacā victoriā, tertium de Cleopatra L., triumphus fuit tantum de nomine Fl. pri triumfu je bilo proslavljeno (navedeno) le njeno ime.

2. metaf. triúmf = slavna zmaga, zmagoslavje, zmagovit boj, starejše zmagodobitje: ut repulsam tuam triumphum suum duxerint Ci., luxuriae Plin., ex inimicorum dolore Ci., de se ipso Iust., pro victorialibus epulares (pri popivanju) triumphi Amm.

triunfar triumfirati, zmagati, vriskati od veselja; izigrati adute (pri kartanju)

triunfar en toda la línea gladko zmagati
triunfar de su adversario zmagati nad nasprotnikom

turgeō -ēre (morda iz *tr̥gē- (prim. tergus, gr. τέρφος, στέρφος trda koža, lupina), domnevno sor. s tumēre)

1. biti nabrekel, biti napet, biti (pre)poln, imeti obilo česa, obilovati s čim, pokati od česa, bohotati, bohoteti, starejše strčati: Ca., Pac. fr., Iuv. idr., uva turget mero Mart., mammae turgentes Plin., lumina turgentia fletu Pr. objokane, turgentia ora O. od udarca otekel, herba turgens O., turgent in palmite gemmae V., frumenta turgent V., caules turgentes Plin.

2. metaf.
a) biti poln česa: turgent mendacia monstris Cl.
b) (o govoru in govorniku) biti nabrekel, biti nabuhel, biti nadut, biti pompozen, biti bombastičen: oratio, quae turget et inflata est Ci., professus grandia turget H.
c) kipeti od jeze (ihte), jeziti se, biti razkačen, hudovati se, besneti, srditi se nad kom (na koga): turget mihi uxor Pl.

turn up prehodni glagol
obrniti navzgor, dvigniti (kvišku); zavihati (navzgor); prekopati, izkopati, prinesti na dan; najti besedo v slovarju; odkriti (karte); močneje odviti (pipo, plin, radio)
sleng opustiti, zapustiti, na klin obesiti (posel, službo)
pogovorno izzvati gnus, stud, slabost
navtika poklicati (moštvo) na krov
neprehodni glagol
obrniti se, zavihati se navzgor; (nenadoma) priti, pojaviti se, priti na dan; dogoditi se, primeriti se, nastopiti, vmes priti; nastati, izkazati se za

they turned up a buried treasure (a skeleton) in that field Nna oni njivi so izkopali zakopan zaklad (okostnjak)
to turn up one's sleeves zavihati si rokave
to turn up one's nose at s.th. figurativno (za)vihati nos nad čim, namrdniti se ob čem
his nose turned up at my suggestion nos se mu je zavihal ob mojem predlogu
the sight of it turns me up pogled na to mi zbudi gnus
the smell nearly turn uped me up zaradi smradu sem začel skoraj bruhati
he always turns up when nobody expects it vedno se pojavi, kadar tega nikdo ne pričakuje
at what time did he turn up? obklej se je prikazal (pojavil, prišel)?
to turn up like a bad penny (o osebi); figurativno neprestano se pojavljati, prihajati na površje
to turn up one's toes figurativno umreti
to wait for s.th. to turn up čakati (na to), da se nekaj zgodi

tutēla f

1. pravo varstvo; skrbništvo; nadzor:
tutela amministrativa upravno nadzorstvo
tutela giuridica pravno varstvo
tutela di un minore skrbništvo nad mladoletnikom

2. ekst. varstvo, zaščita; pokroviteljstvo; varuštvo:
la tutela dell'ordine pubblico varovanje javnega reda

tutélaire [tütelɛr] adjectif varuški, skrbniški, zaščitniški

ange masculin tutélaire (religion) angel varuh
Dieu masculin tutélaire (religion) Bog zaščitmk
gestion féminin tutélaire skrbniško upravljanje
puissance féminin tutélaire velesila, ki ima skrbništvo, tutelo nad kakim ozemljem

tutelle [tütɛl] féminin skrbništvo, varuštvo, varstvo, tutela; figuré zaščita

tutelle publique javno (uradno) skrbstvo
être sous, en tutelle biti v skrbništvu
tenir quelqu'un en tutelle (figuré) imeti nadzorstvo nad kom
être sous la tutelle des lois biti v zaščiti zakonov