Franja

schwach šibek; slaboten; Herz, Lunge, Augen, Nerven, Gedächtnis, Blase usw.: slab; Farben, Sterne usw.: medel; Abführmittel: blag; bei Stämmen usw.: tanek; schwache Hoffnung malo upanja; schwache Seite šibka stran, slaba stran; schwache Deklination/Konjugation šibka sklanjatev/spregatev; eine schwache Stunde figurativ šibek trenutek; schwach auf den Beinen na šibkih nogah; schwach auf der Lunge/Brust sein imeti slaba/občutljiva pljuča; schwach machen einen Menschen: omehčati; schwach werden omehačati se, popustiti, popuščati; auf schwachen Füßen stehen figurativ biti na šibkih nogah

sciocchezza f

1. neumnost, bedarija:
dire un sacco di sciocchezze govoriti neumnosti, debele nakladati

2. malenkost:
costare una sciocchezza zelo malo stati, biti poceni

sciure [sjür] féminin (= sciure de bois) žaganje (odpadek)

bijoux à la sciure malo vreden nakit

screw¹ [skru:] samostalnik
vijak; ladijski, letalski vijak, propeler; en vrtljaj vijaka, privijanje, pritegovanje vijaka; pritisk, odčepnik; svitek (papirja); zavitek (of tobacco tobaka)
parabolično gibanje žoge; star, neporaben konj; skopuh, krvoses; priganjaški učitelj, strog izpraševalec; hud, težak izpit
vulgarno jetničar
sleng plača, mezda, dohodek

Archimedian screw, endless screw neskončni vijak
differential screw diferencial
female screw, internal screw vijak z matico
interrupted screw dvojni vijak
left-handed screw vijak, ki se giblje v levo stran
right-and-left screw vijak z zavoji različne smeri na dveh nasprotnih koncih
wing screw vijak s krilcem
a weekly screw of 50 shillings sleng borna mezda 50 šilingov na teden
there is a screw loose (somewhere) nekaj ni v redu (nekje), nekaj šepa, (nekje) nekaj ne funkcionira
he has a screw loose figurativno manjka mu eno kolesce v glavi
to give another screw še malo priviti
to put the screw on s.o. figurativno privi(ja)ti koga, (pri)siliti, izvajati pritisk na koga

screwy [skrú:i] pridevnik
vijakast; z(a)vit
pogovorno opit, pijan
ameriško, sleng prismojen, absurden, grotesken

to be screwy sleng biti malo trčen

scrīptūra -ae, f (scrībere)

1. (mejna) črta, linija, poteza: supercilia usque ad mālarum scripturam currentia PETR.

2. pisanje (kot dejanje), pis: mendum scripturae CAECINA AP. CI. EP. pisna pomota, plura verbo quam scripturā mandata dedimus PLANCUS AP CI. EP. ustno kot pis(me)no, minium in voluminum quoque scriptura usurpatur PLIN.

3. pisanje = opisovanje, spisovanje, pisava, slog: scripturā aliquid persequi CI. EP., tenuis oratio et scriptura levis TER. ali hanc (sc. orationem) ipsa profecto assidua ac diligens scriptura superabit CI. pisava, slog, carmen perplexius scripturae genere L., qui hoc genus scripturae (zgodovinopisja) leve iudicant N., scriptura eorum, qui veteres populi res composuere T., genus scripturae (= saturas) excoluit SUET., edebat per libellos scripturā brevi SUET. napisano z malo besedami.

4. meton.
a) pisanje = kar je (na)pisano, spis: ne cum poëta scriptura evanesceret TER. pesnitev, disciplinarum (sc. Etruscarum) scripturae VITR., diurna actorum scriptura T. dnevniki, in altera scriptura VAL. MAX., scriptura divina (sancta, sacra) ECCL. ali samo scriptura ECCL. sveto pismo.
b) pis(me)na prošnja: per alios desideriorum indice missā scripturā AMM.
c) napis: VAL. MAX. idr., statuae aetatem scriptura indicat VELL.
d) nakazilo ali ukaz menjalcu denarja za izplačilo kake vsote: scriptura mensae DON.
e) črka (besedilo) zakona, pisani zakon: cum per ignorantiam scripturae multa commissa fierent SUET.
f) pisano oporočno določilo, oporoka, volilo: Q. idr., ex superiore et ex inferiore scriptura docendum id, quod quaeratur CI., scriptura suprema COD. TH.
g) pri vpisovanju plačani (plačevani) davek od državnih pašnikov, pašnina: VARR., scripturam unde dent PL., vectigal ex scriptura CI., magistri scripturae CI. EP. pašninski predstojniki (nadzorniki, ravnatelji), in scriptura Siciliae pro magistro est CI. je namestnik pašninskega predstojnika (nadzornika, ravnatelja), je pašninski podpredstojnik (podnadzornik, podravnatelj), operas in scriptura pro magistro dare CI. EP. nadomeščati pašninskega predstojnika (nadzornika, ravnatelja).

sêbi

priti k sêbi to come to oneself
ko sem prišel k sêbi when I came to (myself)
imam le malo denarja pri sêbi I have only a little money on me
samo o sêbi govoriti to egotize
priti spet k sêbi to recover oneself, to come round
spraviti koga k sêbi to bring someone round

sec, sèche [sɛk, sɛš] adjectif suh, izsušen, osušen, posušen (sadje); vel (listje); trpek (vino); krhek (kovina); kratek (udarec); mršav, suh (oseba); figuré rezek, oster; tesen; pičel; brezčuten; puhel; popoln (izguba); masculin suhost, suhota; agronomie suha krma; mršav človek; féminin, familier cigareta

tout sec (adverbe) točno, ravno; preprosto; le
pain masculin sec suh kruh
au pain sec ob suhem kruhu, samo ob kruhu (brez drugih jedi)
en cinq sec (populaire) v hipu, hipoma, v trenutku
fruit masculin sec posušen sadež, figuré pridanič
légumes masculin pluriel secs suha zelenjava
vin masculin sec nerezano vino
cœur masculin sec âme féminin sèche suhoparnež
feuilles féminin pluriel, figues féminin pluriel sèches suho listje, posušene smokve
raisins masculin pluriel secs rozine
mur masculin de pierres sèches zid iz kamenja brez cementa
orage masculin sec vihar brez dežja
pannef sèche okvara zaradi pomanjkanja bencina
partie féminin sèche partija brez revanše in brez odločilne partije
vins masculin pluriel secs malo sladkana, trpka vina
aussi sec (populaire) takoj, brez odlašanja, brez obotavljanja
avoir le gosier sec imeti suho grlo, biti žejen
boire sec piti čisto vino (brez primešane vode), pošteno ga piti
n'avoir plus un poil de sec močno se potiti, znojiti
avoir la dame sèche (kartanje) imeti damo brez druge karte iste barve
être, rester sec ne moči odgovoriti
(marine) courir à sec, à sec de toile pluti brez (razpetih) jader
ce boxeur frappe sec ta boksar hitro in krepko udari
être à sec (figuré) biti suh, brez cvenka
mettre ma étang à sec izsušiti ribnik
faire cul sec en buvant izpiti kaj na dušek
mettre quelque chose au sec dati, spraviti kaj na suho, nevlažno mesto
répondre sec rezko odgovoriti
regarder quelqu'un d'un œil sec (figuré) brezčutno koga gledati
traverser, passer un ruisseau à sec prekoračiti, iti čez potok, ne da bi si zmočili noge

secus², (neutr. sg. nekega pt. pf. *sequ̯os = sledeče: sequī; prim. altrin-secus, extrin-secus)

I. adv.

1. drugače, ne tako: CA. FR., Q., PLIN. IUN. idr., si secus reperies PL., secus esse scimus CI., longe secus CI. vse drugače, čisto drugače, fit obviam Clodio horā fere undecimā aut non multo secus CI. pozneje; s quam ali atque (ac) drugače kakor, ne tako kakor: si tu illam attigeris secus quam dignum est TER., secus aetatem agere quam illi egissent CA. FR., ne quid fiat secus quam volumus CI. EP., paulo secus a me atque ab illo partita CI.; (za nikalnicami) haud (non, nec) secus ipd. ne (nič) drugače; prav tako: bibitur, estur, quasi in popina, haud secus PL., haud secus Androgeus visu tremefactus abibat V., non secus ... exsomnis stupet Euhias H., nec secus apud principem ad mortem aguntur T.; podobno: cum causae nihil esset, quin secus iudicaret ipse de se CI.; z ac (atque), quam: numquam secus habui illam ac si ex me esset nata TER., haud secus quam si ex se simus natae PL., nec secus est quasi si ab Acherunte veniam PL., non dixi secus ac sentiebam CI., haud secus atque in mari S., haud secus quam dignum erat infensi L., haud secus ac iussi faciunt V., in medias res non secus ac notas auditorem rapit H., precatusque sum ... ne secus quam suum sanguinem foveret T., soror eius, haud secus quam mater a rege diligebatur CU.

2. slabo, hudo, ne dobro, ne prav: pro bene aut secus consulta habitura L., rectene an secus, nihil ad nos CI., beate aut secus vivere CI. nesrečno, si secus acciderit CI., temptatum secus cesserit S., quod ubi secus procedit S., prout bene secus cessit PLIN. IUN., coepta secus cadebant T., ne quid secus scriberet L. nič kaj hudega, secus existimare de aliquo CI., secus loqui de aliquo T., honestis an secus amicis uteretur T., utiles aut secus secundum mores utentium fiunt Q.

3.
a) = minus manj: neque multo secus in iis virium T., HS vicies paulo secus AP.
b) več: paulo secus AP., modico secus progressus AP. malo dalje. – K temu komp. sequior, sequius, gen. sequioris drugačen, manj dober, slabši: vita frugi an sequior ULP. (DIG.), sequior sexus AP. slabši, šibkejši = ženski spol, invitus quod sequius sit de meis civibus loquor L. kar bi se utegnilo zdeti slabše. Adv. sequius ali sētius (sectius PL.) in (napačno) sēcius

1. drugače, ne tako: sectius dicere, nihilo sectius quam insomnia PL., nilo sectius obsequiosus PL. ne drugače = prav tako, non setius uritur, quam ... O. prav tako, currit iter non setius aequore classis V., non setius ut ... V. ne drugače kot ...

2. manj
a) za nikalnicami (haud, non, nec, nilo, nihilo sētius) ne manj = vendar, vendarle, pri vsem tem (pa): sed nilo setius mox puerum huc deferent TER., nihilo setius Caesar ... duas acies ... opus perficere iussit C., erat ... dignitate regia; ... neque eo sētius ... officia praestabat N., morbus levior esse coepit, tamen propositum nihilo setius peregit N., instat non setius filius ardentis haud setius ... exercebat equos V., nec ... hoc setius illi semina concurrunt LUCR., nihilo setius Aquileiam usque perseveraverunt SUET.
b) quō sētius = quō minus (quōminus): AFR. FR. idr., impedimento est, quo setius feratur lex CORN.

3. manj dobro, slabo, ne prav: sin, id quod non spero, ratio talis sequius cecĭderit AFR. FR., setius cogitare de aliquo VARR., vereor, ne homines de me setius loquantur SEN. PH., in eo consistit, melius an setius terrae mandaverit CAT. –

II. praep. z acc. = secundum poleg, ob, pri, zraven, kraj: foramina utrimque secus laminas CA., ut insulis omnibus et quae secus mare essent locis regnaret ENN. AP. LACT.

sē-dūcō -ere -dūxī -ductum (sē[d] in dūcere)

1. vstran (na stran) (od)vesti, (od)peljati (na skriven pogovor): PL., TER., PETR. idr., singulos separatim L., me rursus seducit CI. EP., hunc timuit blandaque manu seduxit O., seductus in secretum a liberto suo PH.; poseb. (odpeljati koga vstran in ga s pogovorom zadrževati ter s tem) odtegniti (odtegovati, odtezati) (pogubi), rešiti (reševati), (za)varovati koga pred pogubo, ote(ma)ti koga (pogube): quod te a debita tibi poste seduxit CI., quod a te seductus est tuoque beneficio adhuc vivit CI. EP.; pesn. (o neosebnih subj.): vina paulum seducta O. na stran postavljena, seducto stipite O. če porineš (potisneš) poleno na stran (po nekaterih izdajah diducto), vacuos seducere ocellos PR. vstran obrniti, usmeriti drugam.

2. metaf.
a) ločiti (ločevati): immensos recessus LUCAN., seducit terras ... unda duas O., seducunt castra volatu O. leteč se ločijo v dva tabora (v dve vojski), plura locuturi subito seducimur imbre O., comitum seductus ab agmine fido O., cum mors animā seduxerit artus O.
b) (duševno) ločiti, izključiti (izključevati), odtegniti (odtegovati, odtezati), oddaljiti (oddaljevati): quod semper ab immortalitate seducitur CU., non potes ... muliebre nomen praetendere, ex quo te virtutes tuae seduxerunt SEN. PH.
c) spraviti (spravljati) na stran, pridobi(va)ti si: dum (sc. avaritia) seducere aliquid cupit atque in suum vertere SEN. PH.
d) zavesti (zavajati), zapeljati (zapeljevati), speljati (speljevati), zvoditi (zvajati): ICTI., ECCL. – Od tod adj. pt. pf. sēductus 3

1. na stran (od)peljan: paulum seductior audi PERS. stopi malo na stran in poslušaj.

2. metaf.
a) ločen, daljen, oddaljen, odtegnjen, odmaknjen, umaknjen: recessus gurgitis O., seductas aethere longe despectat terras O., mons erat audaci seductus in aethera dorso STAT. visoko kvišku kipeča, consilia ... in privato seductaque a plurimum conscientia habuere L. odtegnjene sovednosti, animi habent proprium quiddam et a corporibus seductum SEN. PH.
b) umaknjen, osamljen, samoten, sam, osamel: seductum vitae genus SEN. PH., quorum maxime in seducto actiones sunt SEN. PH. na samem, effecitque ut illis ... non minus hos seductos et quasi rusticos verear PLIN. IUN.

see^*2 [si:]

1. prehodni glagol
videti, zagledati, opaziti, (po)gledati, ogledovati; razbrati, prečitati v časopisih; razumeti, uvideti, pojmiti, predstavljati si, smatrati; izslediti, doživeti, izkusiti; dopustiti, poskrbeti za; sprejeti (goste, obiske); obiskati, priti in pogovoriti se (on o)
govoriti z; iti (k zdravniku), konzultirati (zdravnika); spremiti

2. neprehodni glagol
videti, uvideti, razumeti; premisliti se; pogledati (za čem)

worth seeing vreden, da se vidi
I see! razumem!
see?, do you see? razumeš?, razumete?
as far as I can see kakor daleč mi seže oko; figurativno kolikor morem razbrati, po mojem mišljenju
let me see naj (malo) premislim
to see the back figurativno znebiti se obiskovalca, vsiljivca
to see s.o. to bed spraviti koga v posteljo
I cannot see anybody after five ne morem nikogar sprejeti po peti uri
he saw me on business obiskal me je poslovno
to see death pretrpeti smrt
I must see the doctor moram iti k zdravniku (na pregled)
he came to see me prišel me je obiskat
they have seen better days poznali so boljše čase
to see s.o. through a difficulty pomagati komu preko težave
to see eye to eye pogovorno strinjati se v mišljenju (with z)
to see with half an eye sleng jasno (na prvi pogled, mižé) videti
to see s.o. further sleng poslati koga k vragu
go and see him pojdi ga obiskat
to see good smatrati (kaj) za dobro, za primerno
to see s.o. home spremiti koga domov
I cannot see the joke ne vem, kaj je smešnega pri tem
we must see the judge moramo govoriti s sodnikom
to see life mnogo izkusiti v življenju, pogovorno veselo živeti
I shall not live to see it tega ne bom doživel
I don't see him kneeling at her feet ne morem si ga predstavljati, kako kleči pred njo
to see the light figurativno spreobrniti se; videti, kaj je treba narediti, da bo prav
to see the red light figurativno zavedati se neposredne nevarnosti ali nevšečnosti
to see how the land lies odkriti, kakšen je položaj
I don't see what he means ne razumem, kaj hoče reči (kaj misli)
you will not see me shot like a dog? ne boste dopustili, da me ustrelijo kot psa?
they see too many people preveč ljudi sprejemajo (v obiske), obiskujejo
to see a play ogledati si gledališko igro
to see red sleng pobesneti
to see service pogovorno udeležiti se vojnega pohoda
to see the sights ogledati si znamenitosti
he will never see sixty again figurativno je (že) nad 60 let star
we will see you to the station spremili vas bomo na postajo
to see stars vse zvezde videti (od udarca)
see that the door is locked prepričaj se, poglej, če so vrata zaklenjena!
see this done! poskrbi (glej), da bo to narejeno!
to see things figurativno imeti privide (halucinacije)
to see through a brickwall (a millstone) figurativno biti zelo bister, "slišati travo rasti"
to see snakes figurativno, sleng biti v deliriju ali na robu deliriuma tremensa
to see one's way videti, najti način (da se nekaj napravi)
he cannot see a yard before his nose figurativno (neumen je, da) ne vidi ped pred nosom

self-praise [selfpréiz] samostalnik
lastna hvala, samohvala

self-praise is no recommendation lastna hvala malo velja

sēmpre che cong. da le, če le:
lo farò domani, sempre che trovi un po' di tempo naredil bom jutri, če le najdem malo časa

sēm-ūncia -ae, f (sēmi in ūncia)

I. pol uncije (unče) = pol dvanajstinke asa ali dvanajstdelne celote, 1/24, štiriindvajseti del

1. kot denar: VARR.

2. kot utež = 1/24 funta = 13,64 gramov: semuncia salis cocti COL., auri CI., L., VAL. MAX.; tudi pri dediščinah: facit heredem ex deunce et semuncia Caecinam CI., bona eius semunciā venierunt ASC. za 1/24 vrednosti; pren.: brevis semuncia recti PERS. betvica (kanček, bore malo) modrosti.

3. kot poljska mera = 1/24 orala (iugeri): COL. –

II. metaf. semúncija (= κανϑήλιον), neko nam neznano kmečko orodje: CA.

senc|a [é] ženski spol (-e …)

1. der Schatten (tudi figurativno), ostra: Schlagschatten, polna: Kernschatten, telesa: Körperschatten
Zemljina senca astronomija Erdschatten
igra luči in senc das Schattenspiel
kraljestvo senc das Reich der Schatten
brez sence schattenlos
biti v senci im Schatten stehen
kralj v senci der Schattenkönig
vlada v senci die Schattenregierung, Gegenregierung
ki daje senco [schattenspendend] Schatten spendend
metati senco na (jemanden/etwas) beschatten
figurativno postaviti v senco koga (jemandem) die Schau stehlen
boj za oslovo senco ein Streit um Kaisers Bart
živeti v senci ein Schattendasein führen

2.
astronomija črna/polna senca der Kernschatten

3.
samo senca (odblesk) der Abglanz, (slab posnetek) der Abklatsch

4. (zelo malo)
samo senca eine Spur
niti sence keine Spur
senca upanja ein Hoffnungsschimmer

5. (zasledovalec) der Beschatter, der Schatten

sentido prisrčen, iskren; boleč; otožen; občutljiv, razdražljiv

sentido m čut, smisel, pomen; razsodnost; zavest; pamet; stran, smer; smoter, namen
sentido común zdrava pamet
sentido primitivo prvoten pomen
el sentido del oído (olfato, tacto, gusto, de la vista) sluh (vonj, tip, okus, vid)
sentido de la orientación čut za orientacijo
contrario al sentido nespameten
falto de sentido nesmiseln, nespameten
con sentido po smislu
en este sentido v tem smislu; v tej smeri; v tem pogledu
en sentido recto naravnost naprej
en sentido inverso v obratnem redu
en pleno sentido (ali en el sentido riguroso) de la palabra v polnem (pravem) pomenu besede
carecer de sentido no tener sentido biti nesmiseln, nobenega smisla ne imeti
cuesta un sentido stane ogromno denarja
dar un sentido malo (a) nekaj slabo razlagati, zameriti
dar otro sentido (a) drugače nekaj razlagati, drug smisel dati
perder el sentido zavest izgubiti, omedleti; fig glavo izgubiti
tomar en buen sentido v dobrem smislu sprejeti
los cinco sentidos petero čutov; fig zdrava pamet
en todos los sentidos v vsakem pogledu; povsod, na vse strani
privado (ali falto) de los sentidos onesveščen, v omedlevici

sentir [ie/i] ob-, za-čutiti; zaznati, zapaziti; obžalovati; meniti, imeti za (kaj); slišati

sentir de muerte zelo obžalovati
sin sentir nezavedno, podzavestno, ne da bi opazil
siento mucha alegría zelo me veseli
siento mucho frío zelo me zebe
siento miedo strah me je, bojim se
sentir mucha sed zelo sem žejen
lo siento mucho zelo mi je žal, zelo obžalujem
siento con él sočustvujem z njim
le hizo sentirlo dal mu je to čutiti
sentirse (po)čutiti se; dišati po čem; dobiti razpoke (zid)
sentirse enfermo (ali malo) bolnega (slabo) se počutiti
sentirse malo de cabeza imeti glavobol
sentirse poeta čutiti se poklicanega za pesnika; imeti pesniško žilico
sentirse con fuerzas čutiti se (dovolj) močnega
eso le dará que sentir to ga bo drago stalo, to bo obžaloval
me siento muy obligado zelo sem hvaležen
se sienten pasos slišijo se koraki

Septimius 3 Septímij(ev), ime rimskega rodu. Znani so:

1. Septimius Septimij, Horacijev malo znani prijatelj, ki ga nekateri razlagalci napačno istovetijo s pesnikom Titijem oz. Ticijem (Titius): H.

2. P. Septimius Scaevola Publij Septimij Scevola (Skajvola), rimski senator, l. 71 obsojen zaradi izsiljevanja: CI.

3. C. Septimius Gaj Septimij, pretor l. 57, si je prizadeval, da bi Cicerona poklicali nazaj iz izgnanstva: CI.

4. C. Septimius Gaj Septimij, avgur: CI.

5. L. Septimius Lucij Septimij je služil pod Pompejem v vojni proti pomorskim roparjem: C.

6. Porcius Septimius (po drugi verziji Porcius Septimīnus) Porcij Septimij (Septimin), prokurator v Retiji ob cesarju Viteliju: T.

7. Septimius Severus Septimij Sever, rimski cesar (gl. Sevērus).

8. Septimia Septimija: CI. EP.

ser* biti

es lo que quiero to ravno hočem
eres tú quien debe saberlo ti moraš to (vendar) vedeti
es según kot se vzame
es a saber, es decir namreč
es que... stvar je ta, da ...
sea como fuere naj bo, kot hoče
no puede ser je nemogoče
esto no es vivir to ni nobeno življenje
él es muy otro on je čisto drug človek, on se je čisto spremenil
catedrático que fué bivši profesor
es alegre, pero está triste on je vesele narave, toda (sedaj) je žalosten
¿a cómo es la fruta? po čem je sadje?
¡es así! tako je!
¡que si lo es! mislim da!
soy con V. (al instante) takoj Vam bom na voljo (če koga prosimo, naj malo počaka)
no es de mi incumbencia to se me ne tiče
¿qué va a ser de él? kaj bo z njim?
soy de Ljubljana sem iz Ljubljane
es de desear želeti je
es de pensar treba je dobro premisliti
el balance es de... saldo znaša
¿qué es de ti? kaj (pa) je s teboj?
no soy yo para ello nisem (sposoben) za to
no es para comerlo ni užitno
no era para menos in je tudi bilo tako
si yo fuera que tú, lo haría če bi (jaz) bil na tvojem mestu, bi to naredil
a no ser así sicer, drugače
a no ser que v kolikor ne
un (sí) es, no es nekaj, nekoliko; tako rekoč, v nekem smislu
sea lo que fuere (ali sea), sea como fuere naj bo, kot hoče; na vsak način
haga V. lo que sea napravite, kar hočete
érase un rey bil je nekoč kralj
serse (pop) biti, postati
sea la luz y la luz se fué bodi luč in luč je bila

sērie f invar.

1. serija, zaporedna vrsta, sosledje, red (tudi ekst.):
di serie serijski, ki se izdeluje v serijah
in serie nepretrgoma; ekst. serijski, malo vreden
fabbricazione in serie serijska izdelava
una vettura fuori serie, una fuori serie avto izvenserijski avto, izdelan po naročilu

2. filat. serija

3. mat. vrsta, zaporedje

4. glasba tonski niz

5. šport liga:
squadra di serie A, B moštvo prve, druge lige
di serie B pren. drugorazreden, manjvreden