Franja

strohdumm neumen kot noč

strohtrocken suh kot poper

strumpet [strʌ́mpit]

1. samostalnik
pocestnica, vlačuga, prostitutka

2. prehodni glagol
zastarelo ožigosati kot pocestnico

stȕga ž votel drevesni štor kot posoda za žito

stȕhati -ām bloditi, tavati kot "stuhać"

stump¹ [stʌmp] samostalnik
štor, štrcelj, okrnek; (zobna) škrbina; konček, ostanek (cigarete, svinčnika itd.); čik; lesena noga
množina, sleng noge; brisalo (risarsko); majhna močna žival; težka hoja, topotanje
ameriško, pogovorno izziv(anje); (cricket) ena od treh palic, ki tvorijo vrata; štor (panj) kot govorniški oder
figurativno javen govor, volilna propaganda

up a stump ameriško, sleng v stiski, v škripcih
stump orator pogovorno bučen volilen govornik
the stump of a broom že obrabljena metla
to be on the stump pogovorno biti na turneji predvolilnih (političnih) govorov
to draw the stumps prekiniti igro
to stir one's stumps pogovorno pobegniti, popihati jo, odkuriti jo
stir your stumpsl sleng stegni malo svoje noge!, pohiti!
to take (to go on) the stump ameriško iti na predvolilno propagandno potovanje (turnejo)

stump² [stʌmp] neprehodni glagol
hoditi s težkimi koraki, hrupno hoditi, težko stopati, topotati
pogovorno biti pretežaven (o vprašanju)
ameriško, pogovorno imeti predvolilne govore, agitirati
prehodni glagol
oklestiti (drevo) vse do štora; skrčiti, iztrebiti (štore)
figurativno (zlasti pasivno) zbegati, spraviti v zadrego; (cricket) premagati nasprotnika
ameriško, pogovorno prepotovati (kraje) kot predvolilni govornik; ublažiti (črte) z brisalom, senčiti z brisalom

Stundenwinkel, der, Astronomie urni kot

stùpcē prisl. kot steber, navpično: ukočio se stupce

sub-doceō -ēre (sub in docēre)

1. trans. poučevati koga kot namestni ali pomožni učitelj (poleg drugega, glavnega učitelja): meo potius labore subdoceri Ci. ep.

2. intr. biti komu nadomestni ali pomožni učitelj, biti podučitelj, pomagati kot podučitelj, podučiteljevati: grammatico Aug.

sub-edit [sʌbédit] prehodni glagol
izda(ja)ti (časopis) kot drugi urednik

sub-linō -ere -lēvī -litum (sub in linere)

I.

1. spodaj (na)mazati, spodaj premazati (premazovati), podmazati (podmazovati): argentum vivum sublitum bratteis Plin., sanguis … pedibus sublitus Plin.; occ. kot slikarski t.t. podmazati (podmazovati), (na)mazati spodaj, spodaj nanesti (nanašati) barvo, podbarvati, kaj narediti (postaviti, izdelati) kot dno: caeruleum sublinunt Plin., sandyce sublita Plin.

2.
a) kot slikarski t.t. kaj s čim podmazati (podmazovati), (pre)barvati spodaj pod čim, podbarvati, nanesti kaj pod kaj: chrysocollam atramento Plin.
b) kot zlatarski t.t. kaj s čim podvleči, podložiti (podlagati) kaj čemu, kaj pod kaj, podstaviti (podstavljati) kaj pod kaj: tertium genus (sc. sardonychis) est, quod argenteis bratteis sublinunt Plin., inveniuntur (sc. sardonyches) … brattea aurea sublinuntur Plin. —

II. nekoliko (malce, rahlo) namazati, premazati: maceriam calce Ca. ometa(va)ti; metaf. preg. alicuius ali alicui os sublinere = koga opehariti, preslepiti, ukaniti, prevarati, prinesti okoli, prelisičiti, nadmodriti: Pl.

sub-quartus 3 (sub in quartus) = gr. ὑποτέταρτος eno četrtino manj vsebujoč kot ena cela oz. kot večji ulomek, za četrtino manjši kot štiričetrtinska celota, tričetrtinski; beseda zaznamuje razmerje 3 : 4, npr. 1 (= 4/4)—1/4 = 3/4, 1 (= 8/8)—2/8 = 6/8 = 3/4: M.

subsicīvus (po slabših rokopisih subsecīvus in po premetu tudi subcisīvus in succisīvus) 3 (sub in secāre) pravzaprav „spodaj odrezan“, od tod

1. kot zemljemerski t.t. = po merjenju zemlje preostal: zemljemerski pisci; kot subst. subsicīvum -ī, n po merjenju zemlje preostali kos (delež), preostala parcela: Varr., Suet.

2. metaf.
a) o času (po končanih poklicnih poslih) preostajajoč, bivajoč na razpolago: tempus ali tempora Ci., Plin., Plin. iun., Q., Gell. pozni čas, pozne ure; metaf. (o tem, kar se v takem času opravlja) postranski: opera (nom. sg. f) Luc., quae cursim arripui, quae subsicivis operis, ut aiunt Ci., perfecisse operis subsicivis Ci., (sc. philosophia) non est res subsiciva; ordinaria est, domina est, adesse iubet Sen. ph., quas (sc. voces Latinas) subsicivo aut tumultuario studio colo Gell. s katerimi se ukvarjam le mimogrede (na hipe) ali (in) površno.
b) (o tem, kar se vrši, kar je treba storiti ali upoštevati poleg glavne stvari) drugoten, drugotnega pomena, drugi, postranski, kot privesek: Arn., sollicitudo, laudes Ap., quam (sc. Italiam) subsicivam Graeciam fecerat (sc. Pythagoras) Ap.
c) (o tem, kar je tako rekoč razkosano) pomanjkljiv, nepopoln: vivacitas caduca et subsiciva (naspr. aeterna et indefecta) Ap.

substitute² [sʌ́bstitju:t] prehodni glagol
nadomestiti, najti namestnika ali nadomestek za, substituirati; zamenjati, stopiti na mesto kake osebe
neprehodni glagol
rabiti kot nadomestek; fungirati kot zastopnik (namestnik), zastopati, nadomestovati

subtemperate [sʌbtémpərit] pridevnik
geografija hladnejši kot zmeren

sub-tertius 3 (sub in tertius) = gr. ὑπότριτος eno tretjino manj vsebujoč kot ena cela oz. kot večji ulomek, za tretjino manjši kot tritretjinska celota, dvotretjinski; beseda zaznamuje razmerje 2 : 3 ali 1(= 3/3)—1/3 = 2/3: numerus M.

sùdlanica ž
1. dlan: brisala je -om znoj
2. širina dlani kot mera: sneg je bio napadao za jednu -u
3. bot. kopčica

suf-ficiō -ere -fēcī -fectum (sub in facere)

I. trans.

1. pravzaprav „dati (dajati) spodaj ali pod“, „podložiti (podlagati)“, od tod kako poslopje podzidati (podzidavati), kaki stavbi narediti (delati) osnovo (temelj, dno), temeljíti, postaviti (postavljati) osnovo (temelj, dno), zače(nja)ti zidavo (zidanje): vix sufficiendo (v novejših izdajah suffulciendo) operi firmum reperiunt solum Cu.; metaf.
a) podbarvati, kot osnovo nanesti (nanašati), da(ja)ti čemu kaj, podpluti: lanam medicamentis quibusdam Ci. ap. Non.; pogosto pt. pf. suffectus 3 podplut: ardentīsque oculos suffecti (sc. angues) sanguine et igni V., suffecta leto lumina Val. Fl. od smrti postajajoče kalne (motne, temneče), maculis suffecta genas Val. Fl., nubes sole suffecta Sen. ph. podplut = presvetljen od sonca.
b) da(ja)ti, poda(ja)ti, (po)nuditi, podeliti (podeljevati): Sil., Iust. idr., ipsa satis tellus … sufficit umorem et gravidas … fruges V., hic (sc. campus) tibi praevalidas olim … sufficiet vitīs V., salices … pastoribus umbram sufficiunt V., ipse pater Danais animos vīrīsque secundas sufficit V., nec contra vīrīs audet Saturnia Iuno sufficere V., quae (sc. nebulae) … altas sufficiunt nubīs Lucr., haec aëra raro sufficiunt nobis Lucr., eos (sc. milites) excursionibus sufficiendo … adsuefecerat sibi potius fidere quam … L. s tem, da jim je omogočal udeležbo pri izpadih (navalih).

2. „potem, pozneje pride(va)ti“, od tod znova (z)rasti, razmnožiti (razmnoževati) se, (raz)ploditi se, naploditi se: aliam ex alia generando suffice prolem V. dopolnjuj s ploditvijo, haud dubium est septimo eosdem (sc. dentes) decidere anno aliosque suffici Plin.; metaf.
a) koga na mesto drugega (npr. umrlega, pregnanega, nezakonito izvoljenega) (iz)voliti ali postaviti (postavljati) za kaj, nadomestno koga (iz)voliti; α) (o volečem ljudstvu in stanovskih kolegih; prim. sub-rogō): ne sufficiatur consul Ci., consul in sufficiendo collega occupatus Ci., ei suffectus est extemplo P. Manlius dictator (za diktatorja) L., suffectus in (sc. demortui consulis) Lucreti locum M. Horatius Pulvillus L., in eius (sc. censoris) locum M. Cornelius suffectus L., nec deinde umquam in demortui locum censor sufficitur L., collegam suffici censori religio erat L., sacerdotes eo anno mortui atque in eorum locum suffecti … L., Hasdrubale imperatore (za poveljnika) suffecto N., Conon Alcibiadi suffectus Iust., Alexandrum in Philippi locum s. Cu., filius Maluginensis patri suffectus T.; poseb. suffectus consul L., Lamp. nadomestno izvoljeni konzul, nadomestni konzul (naspr. consul ordinarius sprva izvoljeni konzul), tako tudi consulatus suffectus Aus. konzulovanje nadomestno izvoljenega konzula (nadomestnega konzula) (naspr. consulatus ordinarius); pren.: ipsae (sc. apes) regem parvosque Quirites sufficiunt V. β) (o dediču): sperante heredem suffici se proximum Ph.
b) kakemu uradu na čelo postaviti (postavljati); od tod subst. pt. pf. suffectus -ī, m (kraljevi) namestnik: Vulg. —

II. intr.

1. (za)dosti biti, (za)dosti velik, zadosti močan (močen) itd. biti, zadostovati, zadoščati, dovolj biti, ustreči, ustrezati, kos biti komu, čemu, dorasel biti komu, čemu, na službo (ponudo, razpolago, voljo) biti komu; abs.: quamquam nec scribae sufficere nec tabulae nomina illorum capere potuerunt Ci., nec iam vires sufficere cuiusquam (sc. dicunt) C., oppidani … non sufficiebant L., non sufficiebant muri L., nec iam sufficiunt V. in že ne vztrajajo (ne prenašajo) več, idque (sc. ferrum) diu … suffecit V., scalis non sufficientibus devoluti Cu., non videntur tempora suffectura Q., imitatio per se ipsa non sufficit Q., pro magistratibus, qui non sufficerent Suet., arma sumere non ante cuiquam moris, quam civitas suffecturum probaverit T. dokler mu ni država potrdila, da je sposoben za orožje; z dat. personae in rei: unde Volscis sufficerent milites L., nec verba loquenti sufficiunt O., paucorum cupiditati … tamen sufficere aliquo modo poterant Ci., nec sufficit umbo ictibus V. ne vzdrži udarcev, solum vix sufficit operi firmo Cu. vzdržuje komaj trdno stavbo, viresque concipit suffecturas oneri Plin., summis operibus suffecturas vires desiderant Q., scholasticis dominis sufficit abunde tantum soli, ut relevare caput possint Plin. iun., sufficere malis Cu., Sen. tr., sufficere omnes obsequio T. da so za izpričevanje (kazanje, dokazovanje) pokorščine (za poklanjanje, počastitev, adoracijo) vsi dovolj dobri; s praep.: nec plebe ad tributum sufficiente L. in ker ljudstvo ni imelo s čim plačevati davkov, in ker ni zmoglo plačevati davkov, ut ne ad vellendum quidem telum sufficeret dextra Cu., ad quod si vires ingenii non sufficerent Q., non suffecturum ducem unum nec exercitum unum adversus quattuor populos L., nec sufficit arbor in ignes O., ergo sufficiam reus in nova crimina semper? O.; brezos.
a) z inf.: sed sufficit dicere „e portu navigavi“ Q., de cuius (sc. domūs) spatio … suffecerit haec retulisse Suet., sufficit in vestras saepe redire manus Mart.
b) s finalnim stavkom: nec quisquam respondeat sufficere, ut … uniforme doceamur T., sufficit, ut exorari te sinas Plin. iun., sufficit, ne ea, quae sunt vera, minuantur Plin. iun.
c) s kondicionalnim stavkom: sufficere tibi debet, si exheredatus a matre quartam partem ab heredibus eius accipias Plin. iun.

2. occ. zmožen biti, (z)moči; z inf.: Aug., nec nos obniti contra nec tendere tantum sufficimus V., nec vox antri complerecapacis sufficiens spatium Lucan.

suf-fiō -īre (—) -ītus (iz *sub-dhu̯-ii̯ō; sor. s fūmus) I. intr. (pod)kaditi, pokaditi, obkaditi s čim: suffito sertā et schoeno et palmā Ca., suffire thymo V., bonis odoribus Col. —

II. trans.

1. kaj podkaditi, pokaditi, okaditi (okajati), kaditi: locum Pr., tecta Plin., oculos iocinere Plin., sulpure lanam Plin. žvepliti, žveplati, taetris se suffire odoribus Lucr.; v pass.: vestis sulpure suffitur Plin., suffiri furentes eodem (sc. dente) … praecipiunt Plin.; pt. pf. suffītus 3 pokajen: urna O., apes Col., vulva Plin., signa fumo Arn.

2. pesn. metaf. greti, ogre(va)ti: ignibus aetheriis terras suffire feracīs Lucr.

3. kaj kot kadilo (za)žgati: rutam, carnem recentem Plin., suffitum (sc. anisum) naribus Plin.