Franja

Zadetki iskanja

  • tŕgati rasgar; desgarrar ; (cvetlice, sadje) coger

    trgati grozdje vendemiar
    trgati na kose despedazar, hacer pedazos
    trgati se za kaj disputarse con ahinco a/c
    trgati se za koga (fig) fam rifarse a alg
    trga me po vseh udih tengo dolores en todos los miembros
    trga me po ušesih tengo dolor de oídos
    trgati se (o blagu) desgarrarse, rasgarse
  • trgati hlače v šolskih klopeh frazem
    (hoditi v šolo) ▸ koptatja az iskolapadot
    Kaj vse so že napovedovali, odkar sem nehal trgati hlače v šolskih klopeh. ▸ Mi mindent jelentettek már be, mióta befejeztem az iskolapad koptatását.
  • tŕma (-e) f

    1. ostinatezza, caparbietà, cocciutaggine, testardaggine; puntiglio:
    otroška, ženska trma cocciutaggine infantile, femminile
    narediti kaj iz trme fare qcs. per puntiglio
    vztrajati v trmi incaponirsi

    2. uomo testardo, cocciuto, caparbio
  • tŕzati (-am) | tŕzniti (-em) imperf., perf.

    1. scuotersi, sussultare; muz. suonare col plettro, con la penna; pog.
    ne trzati na kaj non reagire a, non far caso, non badare a

    2. strattonare

    3. voj. rinculare (di arma da fuoco)
  • tuhtati glagol
    pogosto v leposlovnih besedilih (premišljevati) ▸ töpreng, tanakodik
    tuhtati o izboljšavah ▸ fejlesztéseken töpreng, javításokon töpreng
    dolgo tuhtati ▸ hosszan tanakodik
    nenehno tuhtati ▸ folyamatosan töpreng
    mrzlično tuhtati ▸ lázasan töpreng
    Raziskovalci nenehno tuhtajo o izboljšavah. ▸ A kutatók folyamatosan a fejlesztéseken töprengenek.
    Naslednja dva tedna sem neprestano tuhtala, kaj naj storim. ▸ A következő két hétben folyamatosan azon töprengtem, mitévő legyek.
    Zunaj je vendar sonce, ti pa sediš tukaj in samo tuhtaš. ▸ Kint süt a nap, te pedig itt ülsz és csak töprengesz.
  • tvój (tvôja -e)

    A) adj.

    1. tuo:
    tvoja krivda la tua colpa
    tvoj otrok il tuo bambino

    2. (v medmetni rabi izraža negativen odnos) tuo:
    ti in tvoj šport! tu e il tuo sport!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    tvoj čas šele prihaja la tua ora sta appena venendo
    pog. ona ni tvoj tip non è il tuo tipo, non è la ragazza che fa per te
    na tvojem mestu al posto tuo, se fossi in te
    ne ločiti, kaj je moje, kaj tvoje non distinguere fra il tuo e il mio
    tvoja glava, tvoj svet decidi come ti par meglio
    delati po tvoje fare come dici, proponi tu

    B) tvój (tvôja -e) pron. pog.
    tvoj, tvoja tuo marito, tua moglie
    tvoje il tuo, la tua proprietà
    pri hiši ni nič tvojega in casa non c'è niente di tuo
    pog. naj bo po tvojem e vada, e sia come vuoi tu
  • ubóg (-a -o) adj.

    1. povero, misero, miserabile:
    uboga sirota il povero orfano
    ubogi siromak poveraccio

    2. pren. (slaboten, onemogel) debole, sfinito

    3. star. (siromašen) povero

    4. pren. (po vrednosti, vsebini majhen) povero; scarso, poco:
    kaj boš kupil za tiste uboge fičnike?! cosa puoi comprare con quei pochi, con quei quattro soldi?!

    5. pren. (skromen) povero, modesto:
    bibl. ubog v duhu povero di spirito
    pren. uboga gmajna gente misera, popolo povero
  • udržánost (-i) f (zadržanost) riservatezza, riserbo, riserva; sostenutezza:
    kaj sprejeti z udržanostjo accettare qcs. con riserve
  • ugóden favorable, propice, avantageux , (trenutek) opportun

    v najugodnejšem primeru dans le cas le plus favorable, en mettant les choses au mieux
    ugodna prilika, priložnost une occasion favorable (ali propice), familiarno, popularno une belle occase
    metati ugodno luč na koga (kaj) montrer quelqu'un (quelque chose) sous un jour favorable
  • ugóden favorable; propicio (za a) ; (trenutek) oportuno; ventajoso

    v najugodnejšem primeru en mejor de los casos
    ugodna prilika ocasión f ventajosa (ali propicia)
    ugodno vreme tiempo m propicio
    to je ugodno zame eso redunda en mi favor
    metati ugodno luč na koga (kaj) mostrar a alg (a/c) en su aspecto más favorable
  • ugovárjati to object, to make an objection; to contradict; to gainsay; to raise objections; to protest

    ugovárjati čemu to make (ali to raise) objections to something; (nazaj odgovarjati) to talk back
    ne ugovárjati to have no objections
    nimamo kaj ugovárjati, da on odpotuje v X. we have no objection to his leaving for X.
    ugovarjal je mojemu nasvetu he protested against my advice
  • ugrízniti to bite

    ugrízniti v kaj to bite at something; (pičiti) to sting; to snap (at)
    riba je ugriznila v vabo the fish snapped at (ali up) the bait
    pes, ki laja, ne grize his bark is worse than his bite
  • ugrízniti (-em) perf. mordere, morsicare; addentare; pren. mangiare:
    ugrizniti v jabolko addentare una mela
    ugrizniti v vabo abboccare all'amo
    pren. ne imeti kaj ugrizniti non aver da mangiare
    pes ga je ugriznil v nogo il cane gli morse una gamba
    pren. ugrizniti v kislo jabolko inghiottire amaro, fare di necessità virtù
    pog. ugrizniti se v jezik mordersi la lingua
    pren. ugrizniti v študij accanirsi nello studio
    pren. ugrizniti v politiko darsi alla politica
  • uhó anatomija oreille ženski spol

    notranje (srednje, zunanje) uho l'oreille interne (moyenne, externe)
    uho šivanke trou moški spol (ali œil moški spol, chas moški spol) d'une aiguille
    morsko uho (polž) oreille de mer
    do ušes jusqu'aux oreilles
    ušesa me bole j'ai mal aux oreilles
    šumenje v ušesih bourdonnement moški spol (ali tintement moški spol, sifflement moški spol) d'oreilles
    imeti fino (tanko) uho avoir l'oreille fine (ali délicate)
    biti zaljubljen do ušes être éperdument amoureux
    iti pri enem ušesu noter, pri drugem pa ven entrer par une oreille et sortir par l'autre
    kdor ima ušesa, naj posluša! à bon entendeur salut!
    mašiti si ušesa se boucher les oreilles
    napeti ušesa, na ušesa vleči, z ušesi striči dresser (ali tendre) l'oreille, être tout yeux, tout oreilles (ali tout ouîe)
    povedati, prišepetati komu kaj na uho dire quelque chose à l'oreille de quelqu'un (ali dans le creux de l'oreille)
    povesiti ušesa baisser l'oreille
    praskati se za ušesom se gratter l'oreille
    pridigati gluhim ušesom prêcher dans le désert (ali à des sourds, pour les murs), parler en pure perte
    priti na ušesa parvenir (ali revenir) aux oreilles, apprendre, entendre dire
    ne slišim dobro na to uho je n'entends pas bien de cette oreille
    trobiti komu na uho casser la tête à quelqu'un, rebattre (ali rompre, casser) les oreilles à quelqu'un
    tičati v dolgovih do ušes être criblé de dettes, familiarno être dans les dettes jusqu'au cou
    zardeti do ušes rougir jusqu'aux oreilles (ali jusqu'au blanc des yeux)
    odpri ušesa! (popularno) ouvre tes esgourdes!
  • uhó (ušésa) n

    1. orecchio, orecchia:
    na levo uho slabo sliši dall'orecchio sinistro ci sente male
    biti gluh, naglušen na obe ušesi essere sordo, duro d'orecchi
    pren. napeti ušesa essere tutto orecchi
    šepetati, vpiti na uho sussurrare, gridare all'orecchio
    pren. piskanje je paralo, šlo skozi ušesa i fischi straziavano le orecchie
    pren. zvoniti, šumeti v ušesih sentir fischiare gli orecchi
    pren. odpreti ušesa aprire, tendere le orecchie
    pren. vleči na ušesa orecchiare
    na lastna ušesa slišati sentire di persona, con le proprie orecchie
    ne moči verjeti svojim ušesom non poter credere alle proprie orecchie
    pren. poslušati z enim ušesom, s pol ušesa ascoltare distrattamente
    za uho prijetna glasba musica piacevole all'orecchio, orecchiabile

    2. (oseba glede na sposobnost poslušanja) orecchio, orecchia:
    uho glasbenika orecchio di, da musicista
    pazil je, da to ne bi prišlo komu na uho, na ušesa stava attento che la cosa non giungesse alle orecchie di qcn., che qcn. non venisse a saperlo
    govoriti gluhim ušesom parlare ai sordi, ai muri
    naleteti na gluha ušesa incontrare uno che non sente ragione

    3. orecchio, orecchia; padiglione auricolare:
    oslovska, zajčja ušesa orecchie d'asino, di coniglio
    zardeti do ušes arrossire fino alla radice dei capelli

    4. (podoben del kake priprave):
    šivankino uho cruna dell'ago
    uho motike, škarij occhio della zappa, anello delle forbici

    5. orecchia (del libro, del quaderno)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. sama ušesa so ga bila era tutto orecchi
    pren. tukaj imajo stene ušesa qui anche i muri hano orecchie
    pren. mašiti si, zatiskati si ušesa pred resnico non voler sentir ragione
    pren. naviti komu ušesa tirare le orecchie a qcn.
    pren. polniti ušesa s čim riempire le orecchie di qcs., frastornare le orecchie con qcs.
    pren. prevod, ki žali moja ušesa una pessima traduzione
    pog. dati eno okrog ušes, za uho dare uno scapaccione a qcn.
    pren. vse mu nosi na ušesa gli spiffera tutto
    pren. povedati kaj komu na uho confidare qcs. a qcn.
    pren. priti komu na uho venire a sapere
    pren. kaj si zapisati za uho ricordare bene qcs.
    biti na neko uho gluh non sentirci da un orecchio
    pren. sedeti na ušesih ascoltare distrattamente
    pog. biti še moker, zelen za ušesi esser ancora giovane, inesperto, un pivello
    pren. imeti kosmata ušesa avere le orecchie foderate di prosciutto
    pren. imeti polna ušesa česa avere le tasche piene di qcs.
    med. izpirati ušesa fare il lavaggio, la lavanda delle orecchie
    bot. mačje uho ofride (Ophrys)
    bot. medvedje uho uva ursina (Arctostaphylos uva ursi)
    zool. morsko uho orecchia marina, aliotide (Haliotis tuberculata)
    anat. notranje, srednje, zunanje uho orecchio interno, medio, esterno
    med. vnetje srednjega ušesa otite
    bot. zajčje uho (prerast) bupleuro (Bupleurum)
  • uhó oreja f ; (sluh) oído m

    oslovsko uho (v knjigi) doblez m
    uho šivanke ojo m de la aguja
    notranje (srednje, zunanje) uho oído m interno (medio, externo)
    vnetje srednjega ušesa otitis f media
    imeti fino (tanko) uho (fig) tener el oído fino
    ima jih na debelo za ušesi (fig) fam es un vivales; tiene más conchas que un galápago, tiene mucha trastienda
    sama ušesa so me (pazljivo poslušam) soy todo oídos
    biti do ušes zaljubljen (-a) estar perdidamente enamorado (-a) de alg
    iti pri enem ušesu noter, pri drugem pa ven entrar por un oído y salir por el otro
    kdor ima ušesa, naj posluša! a buen entendedor, media palabra le basta
    povesiti ušesa (ponižno ubogati) bajar las orejas
    s povešenimi ušesi con las orejas gachas
    napeti ušesa, na ušesa vleči, z ušesi striči aguzar las orejas
    (po)vleči za ušesa koga tirar a alg de la oreja, dar a alg un tirón de orejas
    (po)praskati se za ušesom rasgarse las orejas, (v zadregi) rascarse (perplejo) detrás de la oreja
    priti komu na ušesa llegar a oídos de alg
    povedati (prišepetati) komu kaj na uho decir (susurrar) a alg a/c al oído
    pridiqati gluhim ušesom predicar en desierto, dar música a un sordo
    na to uho ne slišim dobro no oigo bien de este oído
    do ušes tičati v dolgovih estar entrampado hasta las cejas
    zapiši si to za ušesa! ¡date por advertido! ¡quedas avisado!
    do ušes zardeti ponerse colorado como un tomate
    v ušesih mi zveni (šumi) me zumban los oídos
    v uho naj me to piše! fam de eso me río yo; me importa un pito eso
    v uho naj me on piše! no hago caso de él
  • ujéti (ujámem)

    A) perf.

    1. prendere, catturare, acchiappare:
    ujeti bežečega catturare il fuggitivo
    ujeti leva za živalski vrt catturare un leone per il giardino zoologico
    mačka ujame miš il gatto acchiappa il topo

    2. afferrare; trattenere:
    megla ujame strupene pline la nebbia trattiene i gas tossici

    3. cogliere, sorprendere:
    ujeti tatu pri dejanju cogliere il ladro in flagrante

    4. accalappiare, abbindolare, incantare:
    ujeti koga z zgovornostjo incantare qcn. con la parlantina

    5. raggiungere, riagganciare; ricuperare:
    šport. pri spustu je čelni skupini uspelo ujeti ubežnika nella discesa il plotone di punta riuscì a raggiungere, a riagganciare il fuggitivo
    ujeti zamujeno ricuperare il ritardo

    6. riuscire a prendere:
    če pohitiš, boš avtobus še ujel se ti muovi, riuscirai a prendere la corriera

    7. trovare:
    ujeti koga po telefonu trovare qcn. per telefono

    8. pren. afferrare; capire:
    ujeti na uho, z očmi afferrare all'ascolto, con lo sguardo
    pravočasno ujeti namero koga capire a tempo le intenzioni di qcn.

    9. captare, ricevere:
    ujeti tujo radijsko postajo captare una stazione radio straniera

    10. trovare, cogliere:
    ujeti ravnotežje trovare l'equilibrio

    11. pren. cogliere; rubare:
    ujeti ugodno priliko cogliere l'occasione
    ujeti urico spanja rubare un'oretta di sonno

    12. sorprendere:
    glej, da te ne ujame dež guarda di non farti sorprendere dalla pioggia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ujeti korak s časom andare a passo coi tempi
    ujeti misel v ustrezno formulacijo formulare opportunamente il pensiero
    ujeti prehlad buscarsi, rimediare un raffreddore
    ujeti strel v koleno essere ferito al ginocchio
    ujeti misel na papir mettere per iscritto un pensiero
    ujeti prizor na platno disegnare una scena
    ujeti kaj na filmski, magnetofonski trak filmare qcs., registrare sul magnetofono
    ujeti v objektiv, v skicirko fotografare, disegnare qcn.
    ujeti koga v ljubezenske mreže irretire qcn.
    ujeti koga v past ingannare qcn.
    ujeti veter v jadra andare, navigare col vento in poppa
    igre ujeti pagata catturare il bagatto

    B) ujéti se (ujámem se) perf. refl.

    1. afferrarsi; aggrapparsi:
    zvrtelo se mu je, vendar se je ujel za stol gli venne il capogiro ma riuscì ad afferrarsi alla sedia

    2. essere trattenuto:
    žoga se je ujela med veje la palla è trattenuta dai rami

    3. cadere in trappola; abboccare:
    ujeti se na trnek abboccare all'amo

    4. lasciarsi cogliere, prendere:
    goljuf se je ujel il truffatore s'è lasciato cogliere

    5. ingranare, combaciare:
    zobje so se ujeli z zobmi drugega kolesa i denti di una ruota ingranano con quelli dell'altra

    6. accordarsi:
    nova hiša se lepo ujema z okoljem la nuova casa si accorda bene all'ambiente

    7. adattarsi, adeguarsi:
    ujeti se z novimi razmerami adattarsi alle mutate condizioni

    8. riprendersi:
    po porazu se moštvo dolgo ni moglo ujeti dopo la sconfitta, la squadra stentò a lungo a riprendersi

    9. combaciare:
    konec meseca se je ujel s polno luno la fine del mese ha combaciato col plenilunio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    njune oči so se ujele si guardarono
    ujeti se na lepe besede lasciarsi abbindolare dalle belle parole
    ujeti se na dekletove oči innamorarsi dei begli occhi, lasciarsi affascinare dai begli occhi della ragazza
    veter se je ujel v drevesne krošnje il vento fa stormire le fronde
  • ukalúpiti (-im) | ukalúpljati (-am) perf., imperf. uniformare, rendere uniforme; schematizzare:
    ukalupiti kaj v shemo schematizzare qcs.
  • ukáz order; command; (odredba) ordinance

    na ukáz, po ukázu by order (of)
    do novega ukáza until further orders
    izpolnjevati ukáze to adhere to orders
    izdati ukáz to issue an order
    narediti kaj na ukáz to be under orders to do something
    ubogati ukáze to obey orders
  • ukòr reprimenda f , (ostrejši) reprensión f ; fam sermón m , rapapolvo m

    izreči ukor dar una reprimenda, reprender (komu za kaj a alg por a/c), fam echar un rapapolvo (komu a alg)