Franja

korenin|a¹ ženski spol (-e …) rastlinstvo, botanika die Wurzel (dihalna Atemwurzel, glavna Hauptwurzel, hoduljasta Stelzwurzel, oporna Stützwurzel, oprijemalna Haftwurzel, Klammerwurzel, plezalna Kletterwurzel, prezračevalna Atemwurzel, primarna Primärwurzel, srčna Herzwurzel, Pfahlwurzel, zračna Luftwurzel); anatomija pri zobeh, laseh: die Wurzel (Zahnwurzel, Haarwurzel); tehnika, metalurgija pri litju: der Knochen
v kuhinji: peteršiljeva korenina die Petersilienwurzel
brez korenin wurzellos
tvorba korenin die Wurzelbildung
na lastnih koreninah (necepljen) wurzelecht
agronomija in vrtnarstvo z dobro izoblikovanimi koreninami mit kräftiger Wurzelbildung
imeti korenine (v) wurzeln (in)
odstraniti korenine abwurzeln
medicina zdravljenje korenine die Wurzelbehandlung
lotiti se zla pri korenini das/ein Übel an der Wurzel packen

kosílo (-a) n colazione, pranzo; desinare:
kuhati, razdeliti, servirati kosilo preparare, distribuire, servire il pranzo
biti brez kosila saltare il pranzo
kosilo imeti v gostilni pranzare in trattoria
prirediti komu kosilo, povabiti koga na kosilo dare un pranzo, invitare a pranzo qcn.
dobro, obilno kosilo pranzo eccellente, abbondante
slavnostno kosilo pranzo solenne, banchetto
delovno kosilo colazione di lavoro
kosilo je na mizi il pranzo è in tavola

košarka samostalnik
1. (šport) ▸ kosárlabdaPovezane iztočnice: ulična košarka, vodna košarka, maksi košarka, mala košarka

2. (način igranja) ▸ kosárlabdajátékOpazil sem le, da bo Olimpija še naprej gojila hitro in agresivno košarko. ▸ Úgy látom, hogy az Olimpija továbbra is gyors és agresszív kosárlabdát játszik.

kòšulja ž (lat. casula)
1. srajca: vunena, svilena, spavaća košulja; crne -e slabš. fašistične črne srajce; sive -e slabš. nacisti; crvene -e garibaldinci: skinuti sa sebe i -u dati vse, tudi srajco; gaće i -e slabo oblečena vojska; košulja je preča od kabanice srajca je bolj potrebna kot plašč; košulja je bliža tijelu srajca je prva; poznavati koga kao -u zelo dobro koznati koga; roditi se u -i roditi se pod srečno zvezdo; žena muža nosi na -i čista moževa srajca je znamenje marljive žene
2. jopič: ludačka košulja prisilni jopič
3. kačji lev: zmijina košulja
4. ovitek: košulja od kartona za čuvanje rukopisa

kož|a [ó] ženski spol (-e …)

1. anatomija die Haut, -haut (človeška Menschenhaut, na glavi Kopfhaut, na obrazu Gesichtshaut, mešana Mischhaut, problematična Problemhaut, trda Hornhaut, žametno mehka Samthaut)
nečista koža unreine Haut
živalstvo, zoologija živa/odrta: die Haut, -haut (bivolja Büffelhaut, kačja Schlangenhaut, konjska [Roßhaut] Rosshaut, kravja Kuhhaut, krokodilja Krokodilhaut, levja Löwenhaut, medvedja Bärenhaut, ribja Fischhaut, slonova Elefantenhaut, živalska Tierhaut); (krzno) das Fell, -fell (kozja Ziegenfell, medvedova Bärenfell, severnega medveda Eisbärenfell, ovčja Schaffell, Lammfell, telečja Kalbsfell, tigrova Tigerfell)
… kože Haut-
(barva die Hautfarbe, nega die Hautpflege, pordelost die Hautrötung, poškodba die Hautverletzung, tip der Hauttyp, čiščenje die Hautreinigung, draženje die Hautreizung; vnetje die Hautentzündung)
medicina lupljenje kože die Häutung, v luskah: die Abschuppung, die Schuppung
olje za nego kože das Hautöl
sredstvo za nego kože das Hautpflegemittel
v barvi kože fleischfarben, hautfarben
za čiščenje kože hautreinigend

2.
živalstvo, zoologija jadralna koža die Gleitfläche

3. (lupina) die Haut, die Pelle; (kožica) na mleku, marmeladi ipd.: die Haut; pri slanini: die Schwarte, Speckschwarte
|
figurativno sama kost in koža (ga je) (er ist) knochendürr, (er ist) nur noch Haut und Knochen
imeti debelo kožo eine dicke Haut haben, figurativno dickfellig sein, ein dickes Fell haben
figurativno braniti svojo kožo sich seiner Haut wehren
figurativno kričati, kot bi (mu) kožo drli schreien wie am Spieß
figurativno nositi kožo naprodaj seine Haut zu Markte tragen
figurativno odnesti celo kožo mit heiler Haut davonkommen
figurativno reševati svojo kožo seine (eigene) Haut retten
figurativno tvegati kožo seine Haut aufs Spiel setzen, Leib und Leben wagen
figurativno ustrojiti (komu) kožo (jemanden) vertrimmen, (jemandem) das Fell ausgerben
do kože bis auf die Haut
moker: bis auf die Haut [durchnäßt] durchnässt
iz kože aus der Haut
skočiti iz kože aus der Haut fahren
figurativno človek bi skočil iz kože es ist zum Verrücktwerden, es ist um aus der Haut zu fahren
ne moči iz svoje kože nicht aus seiner Haut herauskönnen, nicht über seinen/den eigenen Schatten springen können
čoln iz kože das Fellboot
na kožo auf die Haut
figurativno (biti) napisan na kožo vloga: auf den Leib geschrieben (sein), program: wie auf den Leib geschneidert (sein)
na koži auf der Haut
na goli koži auf bloßer Haut, auf der bloßen Haut
na lastni koži auf der eigenen Haut, hautnah
figurativno izkusiti na lastni koži am eigenen Leib erfahren
pod kožo unter der Haut/unter die Haut
figurativno iti pod kožo (do živega) unter die Haut gehen
strah: in die Glieder fahren
s kožo mit der Haut
s tanko/debelo kožo dünnhäutig, dickhäutig
s kožo in kostmi mit Haut und Haar
biologija obdan s kožo umhäutet
v koži in der Haut
figurativno ne biti v dobri koži in keiner guten Haut stecken
(ne) počutim se dobro v svoji koži mir ist (nicht) wohl in meiner Haut
ne bi hotel biti v njegovi kož ich möchte nicht in seiner Haut stecken
volk v ovčji koži ein Wolf im Schafspelz
vživeti se v čigavo kožo sich in (jemandes) Rolle versetzen
za kožo für die Haut
ugoden za kožo hautschonend, hautfreundlich
škodljiv za kožo hautschädigend
neškodljiv za kožo hautverträglich

krásti (krádem)

A) imperf. ➞ ukrasti

1. rubare, rubacchiare:
krasti kot sraka rubare a man salva
pren. krasti spanec rubare il sonno
krasti po trgovinah taccheggiare

2. pren.
krasti komu čast, dobro ime diffamare, denigrare, screditare qcn.
pren. bogu čas krasti rubare il pane
PREGOVORI:
kdor laže, ta krade la bugia è madre dell'inganno

B) krásti se (krádem se) imperf. refl. ➞ prikrasti se

1. venire di soppiatto, avanzare furtivo, strisciare; guardare di sottecchi; filtrare:
med travo se je kradla žival nell'erba strisciava una bestia
pogledi so se mu kradli k njej la guardava di sottecchi
skozi okno se je pričela krasti svetloba la luce filtrava dalla finestra

krog³ [ó] moški spol (-a …) (skupina) der -kreis (družinski Familienkreis, idejni Ideenkreis, bralcev Leserkreis, interesentov Interessentenkreis, oseb Personenkreis, možnih storilcev Täterkreis, udeležencev Teilnehmerkreis, uporabnikov Benutzerkreis, znancev Bekanntenkreis, kulturni Kulturkreis)
krogi množina Kreise množina (cerkveni kirchliche, kulturni kulturelle, dobro poučeni gutinformierte Kreise), -kreise
(strokovni Fachkreise množina, vladni Regierungskreise množina); (področje) der -kreis (tematski Themenkreis, življenja Lebenskreis)

króg cercle moški spol , rond moški spol , tour moški spol ; elektrika circuit moški spol ; groupe moški spol , milieu moški spol ; (literarno, umetnost) cénacle moški spol

krogi (telovadba) anneaux moški spol množine
polarni krog cercle polaire
začarani krog cercle vicieux
v krogu en rond
v družinskem krogu au sein (ali dans le cercle) de la famille
v najožjem krogu dans la plus stricte intimité
politični krogi cercles (ali milieux) politiques
v dobro poučenih krogih dans les milieux bien informés
opisati krog tracer (ali décrire) un cercle

króg (-a)

A) m

1. mat. circolo, cerchio:
opisati krog descrivere un cerchio
obseg, ploščina kroga circonferenza, superficie del cerchio
polmer, premer središče kroga raggio, diametro, centro del cerchio
pren. kvadratura kroga la quadratura del cerchio

2. (kar je tej krivulji podobno) cerchio; evoluzione; giro; lit. girone:
v krogu hoditi, bloditi girare in cerchio
postaviti se v krog mettersi, disporsi in cerchio
letalo je zarisalo širok krog l'aereo descrisse un'ampia evoluzione
krog obzidja il cerchio delle mura

3. cerchia; circolo; entourage:
krog strokovnjakov cerchia di esperti, di addetti ai lavori
knjiga namenjena širokemu krogu bralcev un libro destinato a un'ampia cerchia di lettori
praznovati božič v krogu družine fare Natale nella cerchia dei familiari
finančni, gospodarski krogi circoli finanziari, economici
kaj zvedeti iz dobro obveščenih krogov sapere qcs. da ambienti, da circoli ben informati

4. (področje, sfera) sfera, campo, ambito;
krog raziskovanja sfera, campo di ricerca

5. šport. krogi anelli

6. šport. giro; pedana (circolare) di lancio;
prehiteti koga za en krog doppiare uno

7. pren.
začarani krog circolo vizioso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
imeti kroge pod očmi avere le occhiaie
ogniti se koga v velikem krogu fare un ampio cerchio attorno a
posesti v krogu sedere in cerchio
pred očmi se mu delajo krogi vede le stelle
tisk. barvni krog disco dei colori
elektr. električni, magnetni, nihajni krog circuito elettrico, magnetico, oscillatorio
šport. olimpijski krogi cerchi olimpici
astr. živalski krog zodiaco
geogr. polarna kroga i circoli polari
krog kandidatov la rosa dei condidati
šport. izločilni krog turno eliminatorio

B) króg adv. star. attorno:
voj. (na) levo krog! front'a sinist!

C) prep. star. (okrog, okoli) attorno; circa:
smehljaj mu igra krog ust un sorriso si disegna attorno alle labbra, le labbra si atteggiano a sorriso

króg círculo m ; (obod) circunferencia f ; fig círculo m , medio m ; (literarni) cenáculo m

blodni, začarani krog círculo m vicioso
v krogu en círculo, en torno
v družinskem krogu en el seno de la familia
v najožjem krogu en la más estricta intimidad; en familia
v političnih krogih en los círculos políticos
v dobro poučenih (informiranih) krogih en los círculos bien informados (ali autorizados)
prijateljski, družinski krog circulo de amistades, de familia
čarovni krog (ris) círculo mágico
polarni krog círculo polar (ali ártico)
opisati krog describir un círculo

krojèn (-a -o) adj. tagliato, fatto, eseguito:
dobro, slabo krojena obleka un abito di buon taglio, abito tagliato male

kruh¹ moški spol (-a …) das Brot
beli kruh weißes Brot, Weißbrot
črni kruh schwarzes Brot, Graubrot, Schwarzbrot
-brot (ječmenov Gerstenbrot, kmečki Bauernbrot, Landbrot, koruzni Maisbrot, iz drobljenca Schrotbrot, Vollkornbrot, s kumino Kümmelbrot, s sezamom Sesambrot, kvašen Hefebrot, iz mešane moke Mischbrot, ovseni Haferbrot, rženi Roggenbrot, soržični Roggenmischbrot, sojin Sojabrot; narezan Schnittbrot, pakiran narezan Scheibenbrot, pekovski Bäckerbrot; kruh namazan z: margarino Margarinebrot, maslom Butterbrot, marmelado Marmeladenbrot, mastjo Schmalzbrot, medom Honigbrot, kruh s sirom Käsebrot)
škofovski kruh Bischofsbrot, Früchtebrot
košara/košarica za kruh der Brotkorb
rezalnik za kruh die Brotschneidemaschine
peči kruh Brot backen
karta za kruh die Brotkarte, Brotmarke
hlebec kruha der Brotlaib
kos kruha die Brotscheibe, die Bemme, ein Keil Brot
rezina kruha die Brotschnitte
vrsta kruha die Brotsorte
religija kruh življenja das Brot des Lebens
evharistični kruh eucharistisches Brot
lomljenje kruha das Brotbrechen
|
figurativno iz te moke ne bo kruha daraus wird nichts
figurativno človek ne živi samo od kruha der Mensch lebt nicht von Brot allein
figurativno potreben kot kruh nötig wie das liebe Brot
figurativno ob kruhu in vodi bei Wasser und Brot
figurativno preveč še s kruhom ni dobro [allzuviel] allzu viel ist ungesund, das ist des Guten [zuviel] zu viel
figurativno čigar kruh jela, tega pesem pela wes Brot ich ess', des Lied ich sing'
za lenuha ni kruha wer nicht arbeitet, der soll auch nicht essen
kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja Morgenstunde hat Gold im Munde
zarečenega kruha se največ sne sag niemals nie, man soll nie nie sagen

krȕh m, mn. krȕhovi kruh: crni, bijeli, beli kruh; pšenični kruh; nasušni, svagdanji, svagdašnji kruh vsakdanji kruh; dobar kao kruh zelo dober; doći do svoga -a; biti bez korice -a; ići trebuhom za -om; živjeti o svom -u i ruhu biti samostojen, živeti od svojih žuljev; preko pogače tražiti -a ne biti zadovoljen z dobrim, marveč zahtevati še boljše; tuđi je kruh gorak tuji kruh je grenek; što je odviše, ni s -om ne valja kar je preveč, še s kruhom ni dobro

kúhati to cook; to boil; to prepare food; (v pari) to stew

kúhati čaj, kavo to make (ali to prepare) tea, coffe
ta fižol se težko kuha this bean is a bad boiler
dobro, fino kúhati to do fancy cooking
preprosto kúhati to do plain cooking
kaj se kuha v tem kotlu? what's brewing in this cauldron?
nekaj se kuha (figurativno) fresh trouble is brewing, something is brewing
jaz si sam kuham I cook my own food
ta krompir se dobro kuha these potatoes are good boilers
ona dobro kuha she cooks well, she is a good cook
kúhati na malem ognju to simmer
kúhati jezo na koga to bear someone a grudge
kúhati žganje to distil spirits (iz from)
vročina me kuha I am feverish
nekaj slabega se je kuhalo there was mischief brewing

kúhati (faire) cuire , (vodo) faire bouillir; cuisiner, faire la cuisine ; (jedi) faire (ali préparer) le repas ; (kavo, čaj) faire du café (du thé)

dobro kuhati faire de la bonne cuisine, bien cuisiner
kuhati žganje distiller de l'eau-de-vie
kuhati v pari étuver, faire cuire à l'étuvée (ali à l'étouffée)
jezo kuhati na koga garder rancune à quelqu'un, en vouloir à quelqu'un
vročica me kuha j'ai la fièvre
nekaj se kuha (figurativno) il y a quelque chose dans l'air

kúhati cocer; cocinar; hacer la cocina ; (vodo, mleko) hervir ; (kavo, čaj) hacer ; (jedi) guisar; hacer la comida

dobro kuhati guisar bien
kuhati žganje destilar aguardiente
kuhati jezo na koga (fig) guardar rencor a alg; tener ojeriza a alg
vročica me kuha tengo fiebre, tengo calentura
učiti se kuhati aprender a guisar (ali a cocinar)
nekaj se kuha (fig) algo flota en el aire

kundig izkušen; strokovnjak; kundig sein einer Sache: spoznati se na, znati (kaj), biti vešč (česa), dobro poznati; von kundiger Seite iz zanesljivega vira

kupčíja bargain; business

sijajna kupčíja roaring trade
napraviti dobro kupčíja to strike a good bargain
skleniti kupčíjo to make (ali to strike) a bargain

kupčíja commerce moški spol , trafic moški spol , marché moški spol , affaire ženski spol

napraviti dobro kupčijo faire une bonne affaire
skleniti kupčijo conclure une affaire

kupčíja f

1. affare:
napraviti dobro kupčijo fare un buon affare
skleniti, razdreti kupčijo combinare, concludere un affare, stornare un affare
biti vpleten v umazane kupčije essere coinvolto in loschi affari
pejor. (politična) kupčija intrallazzo

2. commercio:
lesna, vinska kupčija commercio dei legnami, del vino
kupčija z žitom commercio cerealicolo
borzna kupčija operazione di borsa
pejor. kravja kupčija mercato delle vacche