Franja

essai [ɛsɛ] masculin poskus, poskušnja; preskus; preiskava; trud (de za); esej

à titre d'essai za poskušnjo, poskusno
essai d'arbitrage poskus poravnave
essai de charge poskus obremenitve
essai à l'improviste, sur éprouvettes naključni poskus
essai d'établir un record poskus postavitve rekorda
essai des matériaux preskus materiala
essai nucléaire jedrski poskus
essai sur route (automobilisme) poskusna vožnja
essai des vins pokušnja vin
balle féminin d'essai poskusni strel
ballon masculin d'essai poskusni balon
coup masculin d'essai prvi poskus, začetek
course féminin d'essai poskusna vožnja
station féminin, temps masculin d'essai poskusna postaja, doba
tube masculin à essai reagenčno steklo
vol masculin d'essai poskusni polet
faire un essai napraviti poskus (de z)
faire ses premiers essais napraviti svoje prve korake
lancer un ballon d'essai spustiti poskusni balon (tudi figuré)
se livrer à des essais delati poskuse
mettre à l'essai dati na preskušnjo
prendre un employé à l'essai vzeti uslužbenca na poskušnjo (brezobvezno)

estación ženski spol položaj; letni čas, sezona; čas žetve; čas lova, čas; bivanje, bivališče; postaja; remiza; vozarna

estación central, estación principal glavni kolodvor
estación de destino namembna postaja
estación emisora radijska oddajna postaja
estación de ferrocarril železniška postaja
estación final končna postaja
estación de invierno zimskošportni center
estación de llegada namembna postaja
estación para mercancías tovorna postaja
estación de origen, estación de salida odhodna postaja
estación receptora radijska sprejemna postaja
estación termal kopalna sezona; kopališče
estación veraniega letovanje, letovišče
jefe de la estación načelnik postaje
vestir con la estación oblačiti se ustrezno letnemu času
hacer estaciones delati postaje, često se ustavljati
andar ali (re)correr (las) estaciones (fig) po opravkih hoditi, iti

ēstro m

1. zool. zolj (Oestrus):
estro bovino goveji zolj (Hypodermum bovis)

2. zanos, polet, spodbuda:
estro oratorio govorniški zanos

3. navdih, nagnjenje:
scrivere, comporre seguendo l'estro pisati, komponirati po navdihu

4. muha, muhast:
agire secondo l'estro e non secondo la ragione delati, kot ti pride na misel, ne po pameti
a estro po razpoloženju

evolución ženski spol razvoj, evolucija; obrat, okret

hacer evoluciones delati obrate

ex in (oslabljeno) ē, praep. z abl. (indoev. kor. eg̑s ali eg̑hs iz; prim. gr. ἐκ, ἐξ). Osnovna obl. ec se je pred soglasniki ohranila le v nekaterih zloženkah, npr. ecbibo, ecdurus, ecfari, ecfundo, ecnubo, posamič samostojno: ec se produnto Ci. Obl. e stoji le pred soglasniki, ex (iz ecs) pred samoglasniki in trdimi soglasniki; pred f se priliči: efficio iz ecficio; za x s izpade ali pa ostane: exul, excindo in exsul, exscindo.

I. zaznamuje oddaljitev iz notranjosti kakega prostora navzven,

1. iz: ex aedibus me edidi foras Pl., exire ex urbe, ex navi Ci., exire e vita Ci. umreti, pulsis e foro bonis omnibus Ci., pecunias tollere ex fano Dianae C., eicere aliquem e civitate N., canere ex ore V., Hannibal movit ex Taurinis L.

2. occ.
a) s česa, od česa … (navzdol): pendēre ex arbore Ci., deus aliqui delapsus a caelo Ci., cecidisse ex equo Ci., desilire ex equis C., desilire ex essedis C., desilire e curru O., saltum dare e curru V., picis e caelo demissum flumen Lucr., eicere e saxo H., saxum ingens e Capitolio procidit L., e muris propugnantes Cu.
b) iz (s) česa … (navzgor): globus terrae eminens e mari Ci., ex subselliis surgunt Ci., collis paullulum ex planitie editus C., corripio e stratis corpus V., truditur e sicco ligno radix V.
c) iz (s, od) kakega mesta: ex cruce Italiam cernere Ci., ex hoc ipso loco permulta contra eam legem verba fecisti Ci., qui nihil ex occulto … agendum putant Ci. na skrivnem, ex eorum corporibus pugnare C., ex equis conloqui C. na konjih, ex arido C. s kopnega, ex omnibus partibus advolare C. od povsod, non longe ex eo loco C. ne daleč … , agros populo Romano ex parte decuma, C. Verri ex omni reliquo vectigalīs fuisse Ci. so bila dolžna dajati … eno desetino, G. Veru pa preostalih devet desetin, ex una urbe nostra totam Graeciam liberavi N., ex quo (loco) posset exaudiri N., ex insula conspici N. ali e fluctu conspici (videti se) V., ex diverso V. od različnih strani, ex vinculis causam dicere L. v okovih, vklenjen, ex puppi pugnare Plin., ex libello respondere Plin. iun., ex alio latere Plin. iun. na drugi strani, Batavi non multum ex ripa colunt T. ne daleč od … , iudices aut e plano aut e quaesitoris tribunali admonebat Suet.; laborare ex pedibus, ex renibus Ci. trpeti bolečine, biti bolan na (čem), ex vulnere aeger Ci. bolan zaradi rane. Posebna rekla: victoriam ferre ex aliquo L. ali reportare ex aliquo Ci., L. zmago doseči nad kom, pramagati ga = victoriam reportare ex aliquo Ci., L., tudi victoria ex aliquo (brez glag.) L. nad kom; triumphare ex aliquo Ci., L. ali triumphum agere ex aliquo Ci., L. zmagoslavje slaviti nad kom.

3. (zaznamuje izvor, rod, domovino idr.) iz, z, od: Philocrates ex Alide Pl., ex me atque hoc natus est, gravida e Pamphilio, ex Aethiopia ancillula Ter., habebat ex ea femina liberos, ex improbo patre probum filium nasci, Epicurei e Graecia, negotiator ex Africa, civis Romanus e conventu Panhormitano, quod erat ex eodem municipio, Vettius e Marsis (iz marsovske dežele), ex caeno tyrannus, ex nimia potentia principum oritur interitus principium Ci., natus ex ea Ci., N. njen sin, soror ex matre C. po materi, ortus ex civitate C., ex Helvetiis uxorem habere C. iz (dežele) Helvečanov, ex Hispania quidam C., ex Ithaca esse V. z Itake doma biti, umbrae ex postibus V., fons ex opaco specu, ex India elephanti, ex minoribus castris aquatores L., puer ex aula H. paž, ex aliqua notā esse Q., Petr., e plebe esse Cu., pecunia publica, quae ex metallis redibat N., ex vitiis iuventutem luxuria atque avaritia invasere S.

II. sloneč na krajevnem pomenu zaznamuje

1. izhodišče dejanja pri pojmih dobivanja, prejemanja in jemanja, kot so capere, accipere, percipere, petere, auferre, haurire, promere, sumere, tollere, eximere idr., iz, izmed, od: fructūs capere ex otio Ci., cum ex aerario acceperis Ci., aurum ex armario promere Ci., ex multis ea sumam Ci., solem e mundo tollere videntur, qui amicitiam e vita tollunt Ci., ex eis rebus ei praemium tribui Ci., coloniam ex hostibus eripere L.; podobno pri pojmih vpraševanja, izpraševanja, poizvedovanja, slišanja, domnevanja, spoznavanja idr., npr. quaerere, requirere, percunctari, audire, discere, intellegere: quaere hoc ex Clodio Ci., ex te ista requiram Ci., studeo ex te audire, quid sentias Ci., ut Romae ex istius amicis acceperam Ci., id ex ipsius sermone intellexit Ci., ex eo cum ab ineunte aetate bene speravissem Ci., ex fumo suspicio allata est N., disco virtutem ex eo V., ex aliquo est invenienda deo O., vidi, non ex audito arguo Pl., scibo ex hoc, quid siet Ter., e petulantia etiam perfidiam suspectabat T.

2. pri partitivnem razmerju celoto, od katere se kaj jemlje kot del, od, iz, izmed, med: si esset alia ex hoc quaestu Ter., aliquis ex nobis Ci., ex illo numero aliqui Ci., homo ex numero disertorum Ci., audacissimus ex omnibus Ci., nihil ex pristina voluntate (= pristinae voluntatis) mutaverat Ci., fuit eodem ex studio vir eruditus Ci. istega poklica, unus ex filiis, proximi ex Belgis, nonnulli ex suis C., quod ex aliis ei maximam fidem habebat C., pars ex Rheno C. Renov rokav, Fulginius ex primo hastato legionis XIV C., has altitudo puppium ex barbaris navibus (= barbarorum navium) superabat C., cortex ex arboribus (= arborum) C., ex ephoris quidam N., neque quisquam ex sua stirpe N., aliquid ex hac indole Cu., e provinciis Hispaniae praerat Cluvius Rufus T.; prim.: e quibus partim … partim … Ci.

3.
a) snov, iz katere je kaj pripravljeno, narejeno, iz, od, ob (z lokativom): resinam ex melle Aegyptiam vorato Pl., ex iure hesterno panem atrum vorent Ter., fenestrae e viminibus factae Varr., (Ennius) constitutus ex marmore Ci., pocula ex auro, vas vinarium ex una gemma pergrandi Ci., Hercules egregie factus ex aere Ci., glandes ex argilla Ci. kroglice iz bele gline, glinaste kroglice, scuta ex cortice facta O., muri ex sacellis constabant N., ex auro crateram dicavit Cu., potiones ex absinthio dantur Cels., calx ex oleo subacta Vitr., taeda ex aceto cocta Plin.; o barvah, ki prehajajo druga v drugo: bacae e nigro rufae Plin. črno rdeče, pallens (pallidus) e viridi Plin. bledo zelen, zelenkast, (apes) ex aureolo variae Col. zlato pikaste; pesn.: hoc totum e Coa veste volumen erit Pr. bo govorila o koškem oblačilu; pren.: homo totus ex fraude factus Ci. ki ga je samo sleparstvo, homo ex animo constat et corpore Ci., natura animantis concreta ex pluribus naturis Ci., quae contineantur ex effectione et ex materia Ci., exercitus, qui coniunctus est ex duobus Ci.; včasih = po (za oznako vzorca [modela], po katerem je kaj narejeno): quae … sunt … imitatione ex aliquo expressa Ci., ex membris similitudine expressa Plin., hominis imaginem gypso e facie expressit Plin.
b) (o imetju, iz katerega se zalagajo stroški za kaj), iz, od, ob: domum ex aerario aedificare Ci. z denarjem iz državne blagajne, quaestum facere ex viarum munitione Ci., ex praeda tripodem aureum Delphis ponere N. ali muros ex hostium praeda restituerat N. z denarjem iz plena … , largiri ex alieno L., vivere ex rapto O., Cu. ob ropu, quoniam is (quaestus) maior ex populo est Cels. ker se ga več dobi pri narodu.

4. stanje, položaj, iz katerega kdo prihaja v drugega, iz: tranquillum facere ex irato Pl., ex exsule consul Ci., ex minima … re publica maximam … nobis reliquerunt Ci., sis ne ex pauperrimo dives factus Ci., ex maximo bello tantum otium conciliavit N., fierent iuvenes subito ex infantibus parvis Lucr., ex nitido fit rusticus H.; preg.: arcem facere ex cloaca Ci. = „iz komarja delati konja“, „iz muhe … slona“, pesn.: nymphas e navibus esse iusserat V.

5. povod, vzrok, iz katerega kako dejanje izvira (pogosto v zvezi z zaimki), iz, po, zaradi, od, po (z lokativom), spričo, za: ex ea causa, ex ea re Ci. idr. iz tega vzroka, zaradi tega, ex eadem causa Ci., ex hoc Ci. zato, ex quo, qua ex re Ci. idr. zaradi česar, in zaradi tega, in od tod, mater ex aegritudine misera Ter., cum esset infirmus ex (po) gravi morbo Ci., Hannibal aeger oculis ex verna intemperie L., ex vulnere mori, ex vulneribus perire L. za rano, za ranami, civitas commota ex aere alieno L., Demetrius ex re publica clarus (sloveč po svojih zaslugah za državo), ex doctrina nobilis Ci., quarum ex disparibus motionibus magnum annum mathematici nominaverunt Ci., damnatus est … ex Sardinia Ci., ex commutatione rerum C., Liger ex nivibus creverat C. zaradi obilnega snega, in spem victoriae adductus ex opportunitate loci S., veritus ex anni tempore et inopia aquae, ne siti conficeretur exercitus S., ex vino vacillantes, hesterna ex potatione oscitantes Cu., sollicita ex regis fiducia Cu., ex nuntiis cunctabundus T. na (te) vesti, ex occasione Suet. ali ex omni occasione Plin. iun. ob (vsaki) priložnosti; redko brez glag.: ex hac clade atrox ira (sc. orta) L., timor ex imperatore, ex legato timor T., nulla in eo culpa ex principe T. ne da bi bil knez kaj zakrivil, contemptio ex barbaris T. (od) barbarov. O vzroku kakega poimenovanja: eius ex nomine Tenedos nominatur Ci. po njegovem imenu, (Romulus) urbem constituit, quam e suo nomine Romam iussit nominari Ci., cui postea Africano cognomen ex virtute fuit S., nomen ex vitio positum O., e quorum nominibus proximi Oceano Ingaevones … vocentur T., cui cognomen Superbo ex moribus datum Fl., Aeneas urbem ex nomine uxoris Lavinium condidit Iust. Pogosto o sprejetih sklepih (ukrepih) = po, v smislu, na podlagi: ex senatus consulto Ci., N., ex senatus sententia S., ex decreto, ex edicto Ci., ex consilii sententia N. na podlagi sklepa; tako tudi: ex lege Ci., ex legibus Ci., T., ex iure Ci., ex convento Ci., ali ex pacto N., ali ex foedere L. po dogovoru, po pogodbi, ex litteris Ci., C., S., Q., Suet., ali ex (e) more Ter., N., V. po navadi, po običaju, ex ordine V. po redu, po pravilu, ex re Ph., ex re et ex tempore Ci., ex comparatione L.

6. stališče, zaradi katerega se kaj stori ali sodi, iz, z, po, v (prid), na (škodo), glede česa, na kaj, z ozirom na kaj: e (ex) mea, tua, sua, eius re moji, tvoji, svoji, njegovi stvari primerno, meni, tebi, sebi, njemu v korist Ci. idr., ex tua re non est, ut ego moriar Pl., non hercle ex re istius me instigasti Ter., e re publica Ci., L., Suet. državi v prid, magistratum gessit e re publica N., ex sententia C. po volji, pogodu, mea ex sententia Ci. meni po volji, minus ex sententia N. ne po volji, magis ex sua, quam ex populi Romani voluntate Ci., ex animi mei sensu Ci., ex usu esse Pl., Ter., Ci., C., ali ex utilitate esse T., Plin. iun. koristiti, v korist biti, ex eius, ex nullius iniuria L. njemu, nikomur na škodo, ex societatis ratione Ci. z ozirom na družbo, e nostra dignitate Ci. glede na … , ex animo Ci. iz (vsega) srca, odkritosrčno, miser ex animo fit Pl. in zares, scripsit Tiberio ex memoria prioris fortunae T.

7. v adverbialnih izrazih, v katerih je prvotni pomen predloga najbolj oslabel, npr.: ex parte Ci. ep., C., L. deloma, aliqua ex parte Ci., ali quadam ex parte C. le deloma, le nekoliko, magna ex parte Ci. velik del, ex maxima parte Ci. večinoma, ex adverso, e contrario Ci. nasprotno, ex industria Ci. namenoma, nalašč, ex inopinato Ci. = ex improviso C. = ex insperato O. nepričakovano, nenadoma, e memoria Ci. na pamet, e natura Ci. naravno, ex professo Ci. izrečno, e regione Ci. nasproti, e vestigio C. takoj, ex fuga C., S., L. na begu, ex itinere Ci. ep., S., L., spotoma, ex itinere aggredi hostem C. med pohodom, ex vero S. zares, res, ex integro Plin. iun. idr. znova, ex abundanti Q. ali ex affluenti T. v izobilju, ex continenti Iust. takoj, nemudoma; pesn.: ex facili O. zlahka.

III. časovno

1. od, od … sem, iz: bonus volo iam ex hoc die esse Pl., ex quo (sc. tempore) leges moresque constituti (sunt) Ci. odkar, ut ex hoc die superiores solis defectiones reputatae sint Ci., me ex Kalendis Ianuariis ad hanc horam invigilasse rei publicae Ci., ex adulescentia Ci. ep. od mladih let (nog), ex illo (sc. tempore) V. iz onega časa, ex longo V. od zdavnaj, dolgo, ex illo Corydon Corydon est tempore nobis V., motum ex Metello consule civicum … tractas H., hic tertius December est, ex quo destiti … furere H. ali sextus mensis est, ex quo Roxane praegnans est Cu. ali sextus decimus dies agitur … , ex quo … Caesar adscitus sum T. odkar; korelativno: ex illo — ex quo V. od tedaj — odkar, ex eo die — quo Ci., C. od tega dne — ko; tudi (a redko) o prihodnosti: hunc iudicem ex Kalendis Ianuariis non habebimus Ci.

2. po, prècej po, takoj po: ex consulatu Ci., L., Vell., ex praetura Ci., C., ex dictatura L., ex eo magistratu Vell., ex Asia T. po upravljanju province Azije, vilitas annonae ex summa caritate secuta est Ci., requiescere ex forensi strepitu Ci., animus ex multis miseriis requievit S., ex labore se reficere C. po delu, od dela, ex ira tum corda residunt V., ex imbri serena prospicere V. po dežju sonce, otium ex labore, copia ex inopia, cultus ex illuvie tabeque varie movebant L., ex longa fame Cu. po dolgem stradanju, statim e somno lavantur T.; aliam rem ex alia cogitare Ter. ali aliud ex alio Ter., Ci., L. idr. drugo za drugim, alias ex aliis fingendo moras Ci., causae aliae ex aliis aptae Ci., diem ex die Ci. dan za dnem, dan na dan, diem ex die ducere Aedui C. V pozni lat. izraža, da je kdo kaj bil v preteklosti, v sl. = bivši, nekdanji: ex consule Eutr. idr. bivši konzul, ex advocato Aug., ex corniculario, ex comitibus Cod. Th., ex comite largitionum Amm.; redkeje za označbo (življenjske) dobe: ex adulto iamque maturus Amm.

3. v pozni lat. v zvezi s časovnimi adv.: ex nunc Amm. doslej; tudi: ex post delicto, ex post facto Icti.

Opomba: Predlog je redko zapostavljen svojemu sklonu: de nigris, sed variis ex, terris ex omnia surgunt, quibus e sumus uniter apti Lucr., ipsis ex vincula sertis V.

examination [igzæminéišən] samostalnik
izpit; raziskava, preiskava, pregled; razmišljanje
pravno zasliševanje

even plus examination britanska angleščina sprejemni izpit za srednjo šolo; šolo
board of examination izpitna komisija
customs examination carinski pregled
to go in for (ali sit, undergo) an examination delati izpit
to fail (in) an examination pasti pri izpitu
sleng to plough an examination cepniti pri izpitu
to get through (ali pass) an examination narediti izpit
to make an examination of s.th. ogledati si kaj
post-mortem examination obdukcija
public examination javna preiskava
competitive examination javni razpis
to be under examination biti na pretresu; pravno biti zaslišan

expérience [ɛksperjɑ̃s] féminin izkušnja, doživetje; preizkus; (znanstveni) eksperiment

à titre d'expérience za poskus, poskusno
par expérience iz izkušnje, izkustva
expérience dans le domaine économique eksperimenti na gospodarskem področju
expérience sur maquette poskus na modelu
expérience nucléaire atomski, jedrski poizkus
champ masculin d'expérience poizkusno polje
échange masculin des expériences izmenjava izkušenj
une nouvelle expérience amoureuse novo ljubezensko doživetje
acquérir de l'expérience pridobiti si izkušnje
devenir sage par expérience spametovati se z izkušnjo
faire des expériences de chimie, de physique delati kemične, fizikalne poskuse
il manque d'expérience manjka mu izkušenj
procéder à une expérience napraviti, izvesti poizkus
savoir par expérience vedeti iz izkušnje
tenter une expérience napraviti poskus
expérience passe science izkušnja je več kot znanje

expier [ɛkspje] verbe transitif

expier un crime, une faute, ses péchés delati pokoro, pokoriti se za zločin, za napako, za svoje grehe
expier ses imprudences plačati, biti kaznovan za svojo neprevidnost, nepremišljenost

extendō -ere -tendī -tēnsum in -tentum

I.

1. nape(nja)ti, razpe(nja)ti, iztegniti (iztegovati), raztegniti (raztegovati): Lucr., quam magis extendas, tanto adstringunt artius Pl., extendere brachia, digitos Ci., extensis digitis L., extento capite currere L. (o konjih), maiores pennas nido extendisse H. (o godnih ptičih, katerih peruti so razpete čez gnezdo), per extentum funem ire H. po napeti vrvi hoditi = kaj posebno težkega delati, extendere lineam Plin., extentis tumet uva racemis O., extendere manūs O., Cels., Lact., manum Q., cervicem Vell., cutem mulierum, crura ad longitudinem Plin., aures, labellum Iuv.; refl.: in vacuum poterunt se extendere rami V.; med.: (Cerberus) terga resolvit fusus humi totoque ingens extenditur antro V. se razteza, rex veluti mortuus extendi Cu.; od tod pesn.: Buten … moribundum extendit harenā ali multā porrectum extendit harenā V.

2. širiti, razširiti (razširjati), razprostreti (razprostirati), podaljš(ev)ati, poveč(ev)ati: coepit agros extendere victor H., extendere munimenta castrorum Cu., fastigium totum extendi iussit Cu. izravnati, extendere verba Q., extendi epistulam ali extendi me epistulā Plin. iun. = pismo mi je naraslo, extendere pretium Suet. povišati, fenus in usuras T. denar na obresti dajati in s tem povečevati glavnico; med.: ignis per latos campos extenditur V., extenditur una … per latos acies Volcania campos V., plaga extenta in medio quattuor plagarum (= vroči zemeljski pas) V., iussit extendi campos O.; occ.
a) geogr. raztezati; refl. in med. raztezati se, razprostirati se, segati do … , držati do … : promunturium reliqua extendit in latius Mel.; Asia ad Hellesponticum fretum se extendit, Hispania se in nostrum et Oceanum mare extendit, extendit frons illa ad promunturium, longo rectoque limite extentus (Pontus) Mel.
b) voj. raztegniti, razvi(ja)ti: aciem in radicibus montis L., cornua aciei, aciem latius, agmen ad mare, phalangem in duo cornua, cornua extenta Cu., adversariorum equites sese extendere coeperunt Auct. b. Afr., ex consuetudine classem extendere Front.

3. (časovno) raztegniti (raztegovati), zatezati, podaljš(ev)ati, zavleči (zavlačevati): suam aetatem Pl., pugnam ab hora tertia ad noctem L., ad medias sementem extende pruinas V. daj ji trajati, vivet extento Proculeis aevo H., extendere curas in annum venientem V. raztegniti na prihodnje leto, sua itinera extendere L. podaljšati, itineribus extentis ire L. pomikati se v dolgotrajnih pohodih, nequiquam avidos extendere cursūs V., se magnis itineribus extendit C., ultra tricesimum diem luctus suos extendat Val. Max., extendere vitae spatium Vell., vitam an mortem Sen. ph., labores in horam quintam Mart., consulatum suum, tempus epularum suarum, memoriam sui operibus Plin. iun., in variis sermonibus vespera extenditur Plin. iun. se prebije, preide, extendere bellum Sil., venatu vitam Sil. preživjati se ob lovu, comissationes ad mediam noctem Suet.

— II. pren.

1. pregnati = prek moči gnati, preveč gnati: pecudes vehementer agitare et extendere Col.; supra vires se extendere L. prek svojih moči se napenjati.

2. raztegniti (raztegovati): in Asiam quoque cognitionem L., spem suam in Africam L., dare civitatem (državljanstvo) omnibus Italicis, extendere eam paene usque Alpes Vell. extendere partitionem ultra tres propositiones Q.

3. razširiti (razširjati), razglasiti (razglašati): famam factis V., nomen in ultimas oras H. — Od tod

1. adj. pt. pf. extentus 3
a) v širino se raztezajoč, širok, razsežen, prostran: latius extenta … Lucrino stagna lacu H., castra … quam extentissimā potest valle locat L., extenti oculi Q., campi Sil.
b) zategnjen, zategel: sonus Plin.

2. adv. pt. pf. v komp. extensius: Tert. razsežnejše, obširnejše, ali extentius: Amm. razsežneje, bolj raztegnjeno.

faccia f (pl. -ce)

1. obraz:
perdere la faccia osramotiti se
salvare la faccia ohraniti, rešiti dostojanstvo
uomo a due facce dvoličnež
aver la faccia di dire o fare qcs. drzniti si kaj reči ali storiti
voltare la faccia a qcn. zatajiti koga
in faccia, di faccia, sulla faccia a qcn. o qcs. pred kom ali čim
a faccia a faccia con qcn. vpričo nekoga, tik pred kom
guardare bene in faccia qcn. pren. biti odkrit s kom
dire le cose in faccia a qcn. pren. povedati komu kaj v obraz
non guardare in faccia a nessuno pren. ne ozirati se na nikogar, biti nepristranski
alla faccia di chi ci vuole male navkljub tistemu, ki nam želi slabo
alla faccia tua! vulg. ti pezde!

2. izraz, poteze:
una faccia patibolare obraz hudodelca
faccia da galantuomo pošten obraz
fare la faccia feroce pren. delati se hudo strogega
faccia di bronzo, faccia tosta nesramnež; človek, ki ga nobena stvar ne vrže iz tira, ki ga nič ne gane

3. stran, pročelje:
la faccia della casa dà sulla piazza pročelje hiše gleda na trg
sulla faccia della terra na zemeljskem površju
l'altra faccia della luna druga stran meseca (tudi pren.);
l'altra faccia di qcs. druga stran nečesa, druga plat nečesa
le mille facce di una questione pren. nešteti vidiki nekega vprašanja

4. mat. ploskev

façon [fasɔ̃] féminin oblika izdelave, oblika; iz-, ob-, pre-delava; vzorec, kroj, fasona; obrtniško ali umetniško delo; plačilo za delo; figuré način; pluriel vedenje, obnašanje, manire; razmere

à façon narejen iz blaga, ki ga prinese naročnik
à la façon po načinu, (tako) kot
à sa façon kot on hoče
de la façon na ta način
de façon ou autre takó ali takó
de la même façon na isti način
de toute façon kakorkoli, na vsak način, bilo kakor bilo
de toutes les façons z vsemi sredstvi, na vsak način
d'une façon différente drugače, na drug način
de façon (à ce) que tako, da
de façon à tako, da
travaillez de façon à réussir delajte tako, da boste uspeli
en aucune façon na noben način, nikakor
sans façon(s) neprisiljeno, preprosto, brez ceremonij, neženirano, naravnost, kratko malo; brez nadaljnjega; odkrito, iskreno (povedano)
sans plus de façon brez nadaljnjega
façon d'agir ravnanje
façon de parler reklo, fraza
façon de procédé postopek
façon de voir nazor, mnenje
faire des façons delati ceremonije, obotavljati se
pas de façons! nobenih ceremonij!
c'est une façon de parler tega ni vzeti dobesedno, to ni tako mišljeno, to se samo tako reče
il a de très bonnes façons on dela dober vtis
voilà ma façon de penser to je (pač) moje mnenje

factio -ōnis, f (facere)

1. počenjanje, početje, ravnanje: quae haec factio est? Pl.; v slabem pomenu: zlobno delovanje, spletkarstvo, kovarstvo, rovarjenje: Cassian.; meton. pravica kaj storiti: factionem testamenti non habet Ci. nima pravice -, ne sme delati oporoke, cui testamenti f. nulla est Ci.

2. sklenitev, združitev s kom v skupno delovanje; meton. zveza, družba, druščina, prijateljstvo, privrženci, ločina: utrinde iram, utrinde factiones tibi pares Ca. fr. prijateljstva, druščine, cum vostris nostra non est aequa factio Pl. privrženci = sorodstvo, alia (medicorum) factio coepit in Sicilia Plin. ločina, eiusmodi factiones Plin. iun. združitve = bratovščine, „cehi“, auferetur factio lascivientium Vulg. družba.

3. occ. politično strankarsko delovanje, strankarske spletke, strankarstvo: Vell., sine factione officia amicis praestanda esse N. brez strankarskih ozirov, nepristransko, per vim et factionem Ci. s silo (nasiljem) in strankarskim spletkarjenjem (kovarstvom), haec inter bonos amicitia est, inter malos (svojatjo) f. S. nobilitas factione magis pollebat S. s svojimi spletkami, in singulis domibus factiones sunt C., factionum partes Ph. ločitve strank = ločene stranke; meton. (politična) stranka: Suet., Ap., Iust., Tert.; ernat Athenis duae factiones N., f. paucorum (v pomenu gr. ὀλιγαρχία).
b) vstaja, upor, zarota: f. militaris Eutr. vojaški upor, vstaja vojakov; meton. uporniška (vstajniška) drhal, strankarska tolpa: Eutr.
c) gledališka svojat, „klika“ = privrženci, pokrovitelji igralcev v gledališču in cirkusu: Suet.; tudi oddelek (družba, tovarištvo, tovarišija) α) pantomimikov: Petr. β) dirkačev z vozovi v cirkusu; v Rimu so bile štiri take (po svojih barvah imenovane) družbe: albata, russata, veneta, prasina Suet., domini factionum (= factionarii) Suet., Lamp.

fait [fɛ] masculin dejanje, delo; dejstvo, fakt; stvar; juridique dejansko stanje; dogodek, slučaj; bistvo; pluriel stvarno stanje

fait accompli dovršeno dejstvo
fait d'armes vojaški podvig
faits d'un acte predmeti pogodbe
fait de commerce poslovna stvar, posel
faits divers pluriel razne vesti (v časopisu)
faits et gestes dejanje in nehanje
faits de guerre vojni dogodki
fait illicite nedovoljeno dejanje ali delo
faits justificateurs razbremenilna dejstva
fait matériel objektivno dejansko stanje
fait du prince samovoljna odločitev neomejene oblasti
au fait pravzaprav
au fait! k stvari!
dans le fait, par le fait de fait dejansko, faktično
du fait de zaradi
en fait de gledé, kar se tiče
de ce fait na temelju tega dejstva, zato
en fait dejansko, po dejanskih ugotovitvah
en fait et en droit v dejanskem in pravnem oziru
en présence du fait vpričo dejstva
par son fait po svoji krivdi
par le fait seveda
sur le fait pri samem dejanju
tout à fait popolnoma, čisto
vous êtes tout à fait gentil to je zelo ljubeznivo od vas
menus faits pluriel malenkosti
possession féminin de fait dejanska posest
voies féminin pluriel de fait nasilna dejanja, nasilnost
acheter du tout fait kupovati konfekcijo, narejene obleke
aller droit au fait, en venir au fait sans détours takoj priti k stvari
dire son fait à quelqu'un komu svoje mnenje povedati, povedati komu resnico v obraz
entendre bien son fait razumeti, dobro znati svoj posel, svojo stvar
être sûr de son fait biti gotov svoje stvari
être au fait de spoznati se na, biti dobro seznanjen (poučèn) o čem, biti dobro uveden v
c'est votre fait to je vaša stvar, za to ste vi odgovorni
ce n'est pas son fait to ni njemu podobno, on nima navade tako delati
c'est un fait à part to je stvar zase
il est de fait que ..., le fait est que dejstvo je, da
(c'est) comme un fait exprès (to je) kot nalašč
j'étais pressé ce jour-là et comme un fait exprès, le train avait du retard mudilo se mi je oni dan in kot nalašč je vlak imel zamudo
mettre quelqu'un au fait de quelque chose uvesti koga v kaj, seznaniti koga s čim, obvestiti, poučiti koga o čem
se mettre au fait de quelque chose seznaniti se s čim, biti sproti obveščan o čem
plaider un fait uveljaviti neko dejstvo
poser en fait que ... kot dejstvo postaviti, da ...
prendre le fait de quelqu'un jamčiti za koga
prendre quelqu'un sur le fait koga pri dejanju zasačiti
prendre fait et cause pour quelqu'un potegniti s kom, zavzeti se, potegniti se za koga, zagovarjati koga, potuho dajati komu
venir au fait priti h (glavni) stvari, lotiti se izvedbe (izvršitve)

fantôme [fɑ̃tom] adjectif prividen, neobstoječ, izmišljen, slepilen; masculin prikazen, strah (duh umrlega), fantom; slepilo, privid, blodnja, izmišljotina, figuré senca; familier senca (zelo mršava oseba)

un fantôme de directeur le navidezen, dozdeven, marioneten direktor
croire aux fantômes verjeti v strahove
se faire des fantômes prazen strah si delati, povsod strahove videti

febbrilmente avv. vneto, neučakano, vročično:
lavorare febbrilmente vneto delati

feel^*1 [fi:l]

1. prehodni glagol
občutiti; potipati, dotikati se; zaznati, opaziti; zaslutiti; smatrati, misliti

2. neprehodni glagol
tipati; počutiti se; zavedati se; imeti občutje, k srcu si gnati

to feel about s tipanjem iskati
to feel certain (ali sure) biti prepričan
I feel it in my bones trdno sem prepričan
to feel bitter biti grenkega okusa
to feel cheap slabo se počutiti
I feel cold (warm) zebe me (toplo mi je)
to feel doubts dvomiti
to feel one's feet dobiti zaupanje vase
to feel like nothing on the earth, to feel poorly (ali rotten, faint) zelo slabo se počutiti
to feel hurt biti užaljen
to feel small sramovati se
to feel sorry obžalovati
to feel the pulse meriti utrip
to feel like želeti si
I don't feel like ne ljubi se mi
it feels like rain na dež kaže
to feel quite o.s. again opomoči si
to feel up to moči
to feel one's way previdno spraševati, sondirati
I do not feel up to work ne ljubi se mi delati

Feierabend, der, konec dela/delovnika, delopust; Feierabend machen nehati delati; nach Feierabend po koncu dela; Jetzt ist aber Feierabend! Zdaj je pa dovolj!

ferme² [fɛrm] adjectif trden, čvrst, krepek; odločen, energičen, stanoviten

chair féminin ferme čvrsto, kompaktno meso
terre féminin ferme celina, kopno
de pied ferme čvrsto, odločno, brez omahovanja, pogumno
acheter, vendre ferme zatrdno, definitivno kupiti, prodati
avoir la main ferme (figuré) imeti trdno roko
j'ai la ferme intention de ne pas céder trdno sem odločen, da ne popustim
être ferme avec ses enfants biti energičen do svojih otrok
boire, tra-vailler ferme pridno piti, delati
être ferme sur ses étriers (figuré) trdno sedeti v sedlu, trdno biti na konju
être ferme sur ses pieds, jambes trdno na nogah stati
tenir ferme contre quelqu'un trdno, krepko se držati, se upirati proti komu
frapper ferme močno, krepko udariti
parler ferme moško, odločno govoriti

fēsta f

1. praznik, svečanost, praznovanje, zabava:
festa nazionale državni praznik
celebrare la festa praznovati
ornato, vestito a festa praznično okrašen, oblečen
festa di famiglia družinski praznik
festa di precetto relig. zapovedani praznik
buone feste! vesele praznike! (za božič ali veliko noč)

2. pog. rojstni dan; god:
la festa delle matricole brucovanje

3. prost dan:
far festa prenehati delo; praznovati
aver festa praznovati, biti prost, ne delati
è finita la festa pren. stvar je končana, zdaj pa resno

4. praznovanje, zabava:
organizzare una festa danzante prirediti zabavo s plesom
fare la festa a qcn. pren. koga javno usmrtiti; ubiti koga
fare festa a qcn. koga veselo sprejeti
essere della festa udeležiti se zabave; pren. biti zraven

fiacca f utrujenost, počasnost, brezvoljnost, mlahavost:
avere la fiacca, battere la fiacca delati brezvoljno, ogibati se dela, lenariti