Franja

vónj olor m ; (prijeten) aroma m , fragancia f perfume m ; (čut) olfato m

neprijeten vonj mal olor m, hedor m, fetidez f
imeti prijeten vonj tener buen olfato
odstraniti (neprijeten) vonj quitar el (mal) olor, desodorar
brez vonja sin olor, inodoro
vonj po medu olor a (ali de) miel
rožni vonj aroma m de las rosas
odstranjevalec neprijetnega vonja desodorante m

vozóvnica ticket

enosmerna vozóvnica single ticket
povratna vozóvnica return ticket
sezonska (delavska, dijaška) vozóvnica season ticket, ZDA commutation ticket
še kdo brez vozóvnica? (v avtobusu) any more fares?
nedeljska vozóvnica week-end ticket

vóžnja viaje m

vožnja z avtom, vlakom, ladjo viaje en coche, en tren, en barco
vožnja po morju crucero m, travesía f; (izlet) excursión f
vožnja z letalom viaje en avión
črna vožnja (brez vozovnice) viaje sin billete
krožna vožnja vuelta f
posebna vožnja viaje especial
prosta, brezplačna vožnja viaje gratuito
poskusna vožnja viaje de prueba
vožnja (izlet) v neznano viaje (recreativo) sin destino conocido
srečno vožnjo! ¡buen viaje!
prekinitev vožnje interrupción f del viaje

vôžnja (na biciklu, avtu ipd.) ride; drive; run

vôžnja brez postanka nonstop run
triurna vôžnja a three hours' drive (ali run, ride)
poskusna vôžnja trial run
samó pol ure vôžnje je do nas it is only a thirty-minute run to our place
vôžnja do X. stane en funt it is a pound ride to X.
vzeti koga na vôžnjo z avtom to take someone for a ride
biti kaznovan z globo zaradi prehitre vôžnja to be fined for speeding

vôžnja voyage moški spol , parcours moški spol , trajet moški spol ; (s taksijem) course ženski spol ; (preko vode) passage moški spol , traversée ženski spol ; (po morju) croisière ženski spol ; (izlet) excursion ženski spol , promenade ženski spol , randonnée ženski spol , sortie ženski spol (en voiture, en car, etc.)

brezplačna vožnja voyage (ali parcours) gratuit
krožna vožnja voyage (ali promenade, excursion) circulaire, circuit moški spol, tour moški spol
obrežna vožnja navigation côtière, cabotage moški spol
posebna vožnja voyage spécial, autobus (ali train) spécial
poskusna vožnja voyage (ali parcours) d'essai, essai moški spol (de bon fonctionnement)
črna vožnja (brez vozovnice) voyage sans billet, familiarno resquille ženski spol
vožnja (izlet) v neznano excursion à destination inconnue, excursion-surprise ženski spol
srečno vožnjo! bon voyage!, (z avtom) bonne route!

vpliv moški spol (-a …)

1. der [Einfluß] Einfluss
vpliv lune [Mondeinfluß] Mondeinfluss
(vplivanje) die [Einflußnahme] Einflussnahme (auf), die Beeinflussung (des)
možnost vpliva die [Einflußmöglichkeit] Einflussmöglichkeit
dostopen vplivu/vplivom [beeinflußbar] beeinflussbar
imeti vpliv [Einfluß] Einfluss haben/ ausüben (auf), (etwas) beeinflussen
brez vpliva [einflußlos] einflusslos
brez tujih vplivov [unbeeinflußt] unbeeinflusst
biti pod vplivom koga/česa unter dem [Einfluß] Einfluss stehen (von …)
pod vplivom alkohola unter [Alkoholeinfluß] Alkoholeinfluss

2. (učinkovanje na) die Einwirkung (auf)
vpliv toplote/vročine die Hitzeeinwirkung
posledični: die Auswirkung; (izžarevanje) die Ausstrahlung, die Ausstrahlungskraft
imeti vpliv na (učinkovati na) einwirken (auf), sich auswirken (auf)

3.
(pretiran) tuj vpliv die Überfremdung

4.
vplivi množina česa: -einflüsse množina
vplivi okolice Umgebungseinflüsse množina
vplivi okolja Umwelteinflüsse množina
vremenski vplivi Witterungsverhältnisse množina, Witterungseinflüsse množina, die Witterung, Wind und Wetter
zaščita pred vremenskimi vplivi der Wetterschutz
pod vremenskimi vplivi wetterabhängig
obstojen za vremenske vplive witterungsbeständig

5.
medsebojni vplivi die Wechselwirkung, (prepletenost) die Verflechtung

vprašánje question; query; interrogation

črnsko vprašánje the Negro question
gornje vprašánje the above question
indirektno vprašánje gramatika oblique question
kakšno vprašánje! what a question to ask!
nujno vprašánje urgent question
nerešeno vprašánje pending question; question in abeyance
kritično, odločilno vprašánje crucial question
odprto vprašánje open question
pereče vprašánje burning question
sporno vprašánje question at issue, debatable question, moot question, moot point, point in question
pravno vprašánje question of law
sugestivno vprašánje suggestive question
težko vprašánje (pri izpitu) poser
vprašánje življenja ali smrti a life-anddeath issue
to je vprašánje časa (denarja, navade) that is a question (ali a matter) of time (of money, of habit)
v tem ni vprašánje that is not the point
to je še vprašánje that is still doubtful
to nima nobene zveze z vprašánjm this has no bearing on the question
to je drugo vprašánje that is another matter
vprašánje je brez pomena (se ne stavlja) the question does not arise
vprašánje je, kje naj to najdemo the question is, where are we going to find it
načeti vprašánje to raise a question
napasti koga z vprašánji to bombard someone with questions
obsuti koga z vprašánje to shoot questions at someone, to ply someone with questions
odgovoriti na vprašánje to answer a question
oddaljiti se od vprašánja to get (ali to wander) away from the point, to digress
obravnavati vprašánje to discuss a question
pustiti vprašánje odprto to leave a question unanswered (ali unsolved), to leave a question in suspense
rešiti vprašánje to solve a question
ne spadati k vprašánju to be irrelevant to the case
staviti vprašánje to raise a question, to put (ali to ask) a question
staviti vprašánje zaupnice to ask for a vote of confidence
zmesti koga s težkim vprašánjem to puzzle someone

vrábec (-bca) m

1. zool. passero (Passer Italiae):
domači vrabec passero domestico (Passer domesticus)
poljski vrabec passero mattugio (Passer montanus)
vrabci čivkajo, ščebetajo i passeri cinguettano
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. počutiti se brez skrbi kot vrabec v prosu vivere senza pensieri, stare come un papa
pren. o tem čivkajo že vrabci (na strehi) è universalemnte noto, è di dominio pubblico, è risaputo
PREGOVORI:
bolje vrabec v roki kot golob na strehi è meglio un fringuello in mano che un tordo da lontano

2. inter. perbacco; diavolo; caspita:
kako, vrabca, se je že pisal come diavolo si chiamava?!
glej ga (no) vrabca caspita!

vračílo return service; equivalent; repayment

kot vračílo za in return for
brez vračíla (zastonj) gratuitous, done (ali given) for nothing

vréči (vŕžem)

A) perf.

1. gettare, buttare; lanciare, scagliare:
vreči kaj skozi okno gettare qcs. dalla finestra
silovito vreči scagliare, lanciare
vreči proč buttar via
vreči kovanec gettare la moneta
vreči kovanec v avtomat dare, inserire la moneta nel distributore automatico
vreči kocko gettare il dado
vreči orožje gettare le armi
vreči sidro gettare l'ancora
šport. vreči disk, kladivo, kopje lanciare il disco, il martello, il giavellotto
vreči s sebe (konj) disarcionare
vreči na obalo gettare sulla riva
vreči bombe lanciare bombe
vreči v zrak mandare in aria, far esplodere
pren. kaj vreči čez ramo gettare qcs. dietro le spalle

2.
vreči nazaj gettare indietro
pren. vreči kvišku svegliare (di soprassalto)
božjast ga je vrgla ha avuto un attacco epilettico

3.
vreči na tla gettare a terra
vreči v posteljo costringere a letto (per malattia)

4. (s silo spraviti koga od kod) gettare, buttar fuori:
vreči iz gostilne, stanovanja buttar fuori dall'osteria, dall'alloggio
vreči koga na cesto gettare sul lastrico

5. agr. (dati živini krmo) dare da mangiare (foraggio, becchime):
vreči kravam, kokošim dare da mangiare alle vacche, alle galline

6. pren. (poslati, premestiti) mandare, trasferire; ekst. relegare:
usoda ga je vrgla v ta kraj il destino lo aveva relegato in questa località (dimenticata da Dio)

7.
vreči oči, pogled dare, gettare un'occhiata

8.
vreči opazko, vprašanje fare una osservazione, una domanda
vreči komu psovko, kletev lanciare un'ingiuria, una bestemmia
vreči iz sebe esplodere, sbottare
vreči v obup, v bes gettare nella disperazione, mandare su tutte le furie

9.
vreči čudno luč na koga gettare una strana luce su qcn.
vreči sum na koga gettare l'ombra del sospetto su qcn.
impers. čez noč je vrglo nekaj snega durante la notte ha nevicato

10. (prinesti denar, dobiček; prinesti) fruttare, procurare:
kupčija mu je precej vrgla l'affare gli ha fruttato parecchio
glasovanje mu je vrglo premalo glasov la votazione gli ha procurato un numero insufficiente di voti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
liter vina ga vrže un litro di vino basta per ubriacarlo
nareč. svinja je vrgla šest prašičkov la scrofa ha figliato sei maialini
pren. vreči karte na mizo mettere le carte in tavola
vreči jasno luč na kaj far luce su qcs.
pog. vreči partijo taroka fare una partita di tarocchi
vreči poljubček mandare un bacino
pren. vreči puško v koruzo gettare la spugna; vulg. calare le brache
pren. vreči komu rokavico gettare a qcn. il guanto di sfida
pren. vreči komu trnek gettare l'esca a qcn.
pog. varovalko je ven vrglo è saltata la resistenza
vreči vlado abbattere il governo
vreči koga iz stranke, šole espellere qcn. dal partito, dalla scuola
vreči iz postelje gettare dal letto
vreči iz službe licenziare
vreči iz spanja svegliare
vreči iz tira sconvolgere, turbare
vreči s prestola detronizzare
pog. vreči skrbi čez ramo gettare i pensieri dietro le spalle
publ. vreči novico lanciare, sparare la notizia
pren. vreči denar na cesto, skozi okno buttar via i soldi, scialacquare, sperperare i soldi
vreči obleko nase, s sebe vestirsi, spogliarsi in fretta
vulg. vreči koga na šajbo non essere di parola, non tener fede alla promessa
vreči v ječo gettare in prigione
vreči knjige v kot troncare, abbandonare gli studi
pren. vreči kaj komu v obraz gettare in faccia a qcn., rinfacciare qcs. a qcn.
vreči hrano vase mandar giù, ingollare il cibo
vreči vase kozarček žganja bere d'un sorso un grappino
pog. vreči pri izpitu bocciare all'esame
pog. vreči čez vomitare
kar nazaj ga je vrglo, ko je to slišal a sentire la notizia, rimase sbalordito
bibl. kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen chi è senza peccato, scagli la prima pietra
vreči iz stanovanja sfrattare
vreči na tla abbattere, atterrare
vreči nazaj rilanciare
vreči s tečajev scardinare

B) vréči se (vŕžem se) perf. refl.

1. lanciarsi, gettarsi; balzare:
vratar se je vrgel za žogo in jo odbil il portiere balzò verso il pallone e lo respinse

2. (vreči se na) gettarsi su, addosso a:
vreči se na sovražnika gettarsi sul nemico

3. pren. vreči se na (izraža nastop intenzivne dejavnosti) mettersi a:
vreči se na delo, v študij mettersi a lavorare, a studiare
vreči se na politiko lanciarsi nella politica, iniziare la carriera politica
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vreči se komu okrog vratu gettarsi al collo di qcn.
vreči se na kolena pred kom inginocchiarsi davanti a qcn.; ekst. umiliarsi davanti a qcn.
vreči se po kom essere qcn. (nato e) sputato
vrgel se je po očetu è suo padre sputato

vrednost [é] ženski spol (-i …) der Wert (barvna Farbwert, carinska Zollwert, celotna/skupna Gesamtwert, cenilna, cenitvena Schätzungswert, Schätzwert, Taxwert, dejanska Ist-Wert, Realwert, delovna Arbeitswert, denarna Geldwert, dodana Mehrwert, drseča Gleitwert, empirična Erfahrungswert, enotna Einheitswert, fiksna Festwert, glasovna Lautwert, hranilna Nährwert, idealna Soll-Wert, imenska, nominalna, nazivna Nennwert, informacijska Informationswert, izmerjena [Meßwert] Messwert, kalorična Kalorienwert, knjižna Buchwert, kurilna Heizwert, lastna Eigenwert (tudi matematika), materialna Materialwert, mejna Grenzwert, menjalna Tauschwert, minimalna Minimalwert, nabavna Anschaffungswert, najmanjša Tiefstwert, Niederstwert, največja Höchstwert, nastavitvena Einstellwert, neodpisana Restwert, neto Nettowert, nominalna Nominalwert, Nennwert, normirana, predpisana Regelwert, notna Notenwert, okvirna/orientacijska Eckwert, orientacijska Richtwert, predmetna Gegenstandswert, prehrambna Ernährungswert, premoženjska Vermögenswert, približna Annäherungswert, pričakovana Erwartungswert, prodajna Verkaufswert, rekreacijska Erholungswert, spominska Erinnerungswert, stavbna Gebäudewert, stvarna Sachwert, številčna Zahlenwert, toplotna Wärmewert, trenutna Zeitwert, tržna Handelswert, Marktwert, umetniška Kunstwert, uporabna Gebrauchswert, Nutzwert, Nutzungswert, vmesna Zwischenwert, blaga Warenwert, novega predmeta Neuwert, pri ponovni prodaji Wiederverkaufswert, točke Punktwert, zavarovalna Versicherungswert, zbiralska Sammlerwert, zlata Goldwert)
srednja vrednost das Mittel, der Mittelwert
določanje/ ugotavljanje srednje vrednosti die Mittelung
približne, orientacijske vrednosti Anhaltswerte množina
absolutna vrednost matematika der Absolutbetrag, absoluter Betrag
funkcija absolutne vrednosti matematika die Betragsfunktion
izguba/izgubljanje vrednosti der Wertverlust, die Werteinbuße
majhne vrednosti geringwertig
navedba vrednosti die Wertangabe
nova določitev vrednosti die Neubewertung
ohranjanje vrednosti die Werterhaltung
povečanje vrednosti der Wertzuwachs, die Wertsteigerung
prenašanje vrednosti die Wertübertragung
pripisovanje prevelike vrednosti die Überbewertung
sprememba vrednosti die Wertänderung
teorija vrednosti die Werttheorie, die Wertlehre
ustvarjanje vrednosti die Wertschöpfung
zakon vrednosti das Wertgesetz
zaloga vrednosti matematika die Wertmenge, der Wertevorrat
zmanjševanje vrednosti die Wertminderung
vrednost Xa narašča/pada X steigt/sinkt im Wert
X ima vrednost … X kommt ein Wert von … zu
pripisovati vrednost Wert legen auf
določiti/ugotavljati srednjo vrednost česa (etwas) mitteln
dvigniti/povečati vrednost česa (etwas) aufwerten
imeti … vrednost -wert haben
(muzejsko Museumswert haben)
imeti trajno vrednost wertbeständig sein
brez vrednosti wertlos
biti brez vrednosti keinen Wert haben, wertlos sein
vzorec brez vrednosti Muster ohne Wert, Probe ohne Wert, die Warenprobe
predstava o vrednosti die Wertvorstellung
po vrednosti dem Wert nach, wertmäßig
carina po vrednosti der Wertzoll
delitev po vrednosti (na apoene) die Stückelung
pod vrednostjo unter dem Wert
pod normalno vrednostjo unterwertig
zavarovan pod dejansko vrednostjo unterversichert
zavarovanje pod dejansko vrednostjo die Unterversicherung
z zmanjšano vrednostjo wertgemindert

vrédnost value; worth; price

brez vrédnosti valueless, worthless, of no worth
vrédnost dela value of labour
v vrédnosti od... to the value of..., worth...
nekaj brez vrédnosti (figurativno) a dead loss
kalorična vrédnost calorific value
komercialna vrédnost commercial value
maksimalna vrédnost maximum value
stalna vrédnost fixed value
zamenjalna vrédnost exchange value
vrédnost po računu value according to the account
nominalna vrédnost face value
vrédnost 1.000.000 SIT a million tolars' worth
prijava vrédnosti declaration of value
diamant zelo velike vrédnosti a very valuable diamond
ocenjevalec vrédnosti valuer
vzorec brez vrédnosti sample of no value
znamke v vrédnosti 50.000 SIT fifty thousand tolars' worth of stamps
to nima nobene vrédnosti there is no price for it
izvleči polno vrédnost iz... to get full value out of...
pasti v vrédnosti to depreciate
podcenjevati (precenjevati) vrédnost česa to undervalue (to overvalue) something
prekositi v vrédnosti to outvalue
pripisovati preveliko vrédnost čemu to set too much value upon something
polagati veliko vrédnost na... to make much of..., to care much about..., to set great store by...

vrédnost valeur ženski spol , prix moški spol

brez vrednosti sans valeur, de nulle valeur, dénué de valeur
cenilna vrednost valeur estimative, (montant moški spol de l')estimation ženski spol
dejanska vrednost valeur effective (ali utilitaire, d'utilisation)
denarna vrednost valeur (en argent)
hranilna vrednost valeur nutritive
imenska vrednost valeur nominale
kupna vrednost valeur (ali prix) d'achat
manjša vrednost moins-value ženski spol, perte ženski spol (de valeur)
mejna vrednost valeur marginale, matematika limite ženski spol
vrednost po poslovnih knjigah valeur comptable
presežna vrednost plus-value ženski spol, valeur ajoutée
približna vrednost valeur approximative (ali approchée)
prodajna vrednost valeur de vente
resnična vrednost valeur réelle
srednja, poprečna vrednost valeur moyenne, moyenne ženski spol
številčna vrednost valeur numérique
tržna vrednost valeur du marché (ali négociable, marchande), prix courant
temenska vrednost valeur de crête (ali de pointe), maximum moški spol
uporabna vrednost valeur d'usage (ali de rapport, de jouissance)
vzorec brez vrednosti échantillon moški spol sans valeur
izgubiti na vrednosti perdre de sa valeur, diminuer de valeur, se dévaluer, se déprécier
povečati se v vrednosti augmenter de valeur, valoir plus (ali davantage)
pripisovati veliko vrednost čemu attacher une grande valeur à quelque chose, accorder une grande importance (ali du prix) à quelque chose, faire grand cas de quelque chose
prijaviti vrednost déclarer la valeur

vrédnost (-i) f

1. valore:
prodati blago v vrednosti več milijonov vendere merce del valore di vari milioni
kalorična vrednost hrane valore calorico del cibo

2. valore, qualità:
biološka vrednost beljakovin valore biologico delle proteine
estetska vrednost izdelka qualità estetica del prodotto

3. (vrednota) valore:
dobrota, lepota in druge vrednosti la bontà, la bellezza e gli altri valori

4. ekon. valore:
nominalna, realna vrednost valore nominale, reale
dodana vrednost valore aggiunto
menjalna vrednost valore di scambio
presežna vrednost plusvalore
tržna vrednost valore di mercato

5. (značilnost glede na število enot) valore:
vrednost temperature, tlaka valore della temperatura, della pressione
maksimalne, minimalne vrednosti valori massimi, minimi
mat. absolutna vrednost valore assoluto
funkcijska, mestna, srednja, številčna vrednost valore funzionale, posizionale, medio, numerico
lingv. glasovna vrednost (črke) valore fonico
kurilna vrednost valore calorifico
muz. notna vrednost valore della nota
pošta vzorec brez vrednosti campione senza valore

vrédnost valor m ; (cena) precio m

v ceni (od) por valor de, al precio de
kupna (nabavna, prodajna) vrednost valor de compra (adqusitivo, de venta)
cenilna (dejanska imenska, lastna) vrednost valor estimativo (real ali útil ali de utilidad, nominal ali coutable, intrínseco)
konstantna (spremenjiva, mejna, povprečna, uporabna, maksimalna, minimalna) vrednost valor constante (variable, límite, medio, útil, maximal, minimal)
presežna vrednost mayor valor m plusvalía f
vrednost v gotovini (v blagu) valor al contado (en mercancías)
hranilna vrednost valor nutritivo
majhne vrednosti de escaso (ali de poco) valor
neprecenljive vrednosti de inestimable valor
vzorec brez vrednosti muestra f sin valor
izgubiti na vrednosti perder (de su) valor
povečati (zmanjšati) vrednost aumentar (disminuir) el valor
povečati se (zmanjšati se) v vrednosti aumentar (disminuir) de valor
biti brez vrednosti carecer de valor
prijaviti vrednost declarar el valor

vrednota samostalnik
1. ponavadi v množini (kar je pomembno) ▸ értékŠe vedno trdno verjamem v vrednote, kot so iskrenost in zvestoba. ▸ Még mindig rendíthetetlenül hiszek az olyan értékekben, mint az őszinteség és a hűség.Spreminjajo se vrednote, samopodoba, odnos do staršev, odnos do okolja. ▸ Változnak az értékek, az önmagukról alkotott kép, a szülőkhöz és a környezethez való hozzáállás.
Čeprav izhaja iz politične dinastije naftnih bogatašev, se ponuja kot preprost pobožen družinski človek s trdnimi moralnimi vrednotami. ▸ Bár olajban gazdag politikai dinasztiából származik, egyszerű, jámbor családapának mutatja magát erős erkölcsi értékekkel.
Ravnam se po svojih vrednotah in ne po vrednotah drugih. ▸ A saját értékeim vezérelnek, nem pedig mások értékei.
Prijateljstvo je velika vrednota, ki jo je treba vedno spoštovati in negovati. ▸ A barátság nagy érték, amelyet mindig tisztelni és ápolni kell.

2. (kulturna ali naravna dobrina) ▸ értékMesto Ptuj je staro 1928 let in je polno zgodovinskih vrednot. ▸ Ptuj városa 1928 éves, és tele van történelmi értékekkel.Glavna žirija je v mednarodni tekmovalni sekciji posebej pohvalila umetniške vrednote filmov. ▸ A nemzetközi versenyszekció zsűrije külön megdicsérte a filmek művészeti értékét.Slovenske vode so neprecenljiva vrednota, katerih vrednosti se ni mogoče izraziti v ekonomski ceni. ▸ Szlovénia vizei felbecsülhetetlen értéket képviselnek, melynek értékét lehetetlen gazdasági árban kifejezni.V okviru razvojnega programa želijo ohraniti naravne vrednote in vrhunsko kakovost krajine. ▸ A fejlesztési program keretében szeretnék megőrizni a természeti értékeket és a táj kiváló minőségét.
3. (vrednost; pomembnost) ▸ érték
Edina vrednota urada je v tem, da ga banke pridno obveščajo o vseh finančnih transakcijah večjih od določenega zneska. ▸ A hivatal egyetlen értéke az, hogy szorgalmasan tájékoztatja a bankokat minden, egy bizonyos összeg feletti pénzügyi tranzakcióról.
Kakšen nasvet lahko ponudite ženski, ki se zaveda vrednote svojega zdravja in si ne zna pomagati iz začaranega kroga stresa? ▸ Milyen tanácssal szolgálhat egy nőnek, aki tudatában van, hogy milyen fontos az egészsége, és nem tud kitörni a stressz megbabonázott körforgásából?
Sploh pa se je vrednota otroka povečala, starši se čutijo bolj odgovorne, da zagotovijo otrokom čim boljše možnosti za njihovo rast in razvoj. ▸ Általánosságban pedig elmondható, hogy nőtt a gyermek értéke, a szülők nagyobb felelősséget éreznek azért, hogy minél jobb feltételeket biztosítsanak gyermekük növekedéséhez és fejlődéséhez.

vročin|a² ženski spol (-e …) medicina (zvišana telesna temperatura) das Fieber
zdravilna vročina Heilfieber
brez vročine fieberlos, po bolezni: fieberfrei
naraščanje vročine der Fieberanstieg
svečka za zniževanje vročine das Fieberzäpfchen
zdravilo proti vročini das Fiebermittel
imeti vročino medicina Fieber haben, fiebern
ki povzroča vročino fiebererzeugend
ki znižuje vročino fiebersenkend
meriti vročino die Temperatur messen

vrtoglavic|a ženski spol (-e …) das Schwindelgefühl, der Schwindel; die Höhenangst; figurativno der Taumel
medicina vrtoglavica ovc die Drehkrankheit
brez vrtoglavice schwindelfrei
imeti vrtoglavico an Schwindel leiden

vrzel [é] ženski spol (-i …) die Lücke (energetska Energielücke, informacijska Informationslücke, v zazidavi Baulücke, spominska Gedächtnislücke, Erinnerungslücke, med zobmi Zahnlücke, na tržišču Marktlücke); (izrez, okence) die Aussparung; elektrika v polprevodniku: das Loch, das Defektelektron; v vedenju/znanju Wissenslücke; pri testih v besedilu: Wortlücke
zapolniti vrzel eine Lücke schließen
brez vrzeli lückenlos
poln vrzeli lückenhaft
test z izpolnjevanjem vrzeli der Lückentest

vrzél lacune ženski spol , vide moški spol (tudi figurativno) ; (med zobmi, v zidu, vojaško) brèche ženski spol ; trou moški spol , trouée ženski spol

brez vrzeli sans lacunes (ali vides), complet
izpolniti, zadelati vrzel combler une lacune (ali un vide), boucher un trou
napraviti vrzel (prodor) (vojaško) faire une trouée (ali une brèche, un vide)
njegova smrt je zapustila veliko vrzel sa mort a laissé un grand vide