Franja

faciō -ere, fēcī, factum (iz indoev. kor. *dheH- postavljati, polagati, deti; prim. stind. dádhāti [on] polaga, dhātár = gr. ϑετής = lat. con-ditor stvarnik, stvaritelj, ustanovitelj, gr. τί-ϑη-μι denem, (po)stavim, aor. ἔ-ϑη-κ-α, ϑεσμός postava, ϑέσις = lat. con-diti-ō postavljanje, con-dō [iz *con-dho], ab-dō, cre-dō, per-dō, faciēs, facilis, bene-ficus, arti-fex, ponti-fex, sl. deti, dejati, delo, stvnem. tuon, nem. tun, Tat). Pass. se nadomešča z glag. fīō, fierī, factus sum.

A. intr.

1. storiti, delati, ravnati: quoniam, ut aiunt, dei facientes adiuvant Varr., qui cum cogitasset, facere auderet N., familiam Fabii fecisse, tuam familiam non fecisse Ci., nec mihi dicere promptum nec facere est isti O., ratio faciendi Q.

2. (z adv. modi) nekako storiti, delati, ravnati, postopati, obnašati se, vesti se: f. nequiter Pl., recte Ter., seu recte seu perperam Ci., amice, bene, benigne, humaniter, praeclare, simpliciter Ci., arroganter C., male f. alicui Pl. škoditi komu, aegre f. alicui Ter. (u)žaliti koga, alicui bene f. Ter. dobro ravnati s kom, streči komu, koristiti mu, facere periculose quam perpeti maluit Ci., neglegenter eum aut malitiose fecisse N. da je nepridno ali zlobno ravnal, fortius (odločneje) fecit quam locutus est Cu.; pogosto z adv. izrazi: si pie, si cum dolore faciunt Ci., ne gratiae causā facere videantur Ci., facit Clodius apertissime contra legem Ci. ravna nezakonito, f. contra foedus (religionem) Ci., per malitiam Ci., dolo malo Ci., f. malā fide N., animo bono N. ali optimo Ci., pro maiorum suorum animo Ci. v duhu, Hortensium recte et ordine exque re publ. fecisse Ci., f. contra rem publ. S., e re publ. L. ex voluntate eius L.; v zvezi s pojmi „drugače“, „tako“, „kakor“: si quis aliter fecisset Ci., ita feci Ci., sic fecit Alienus Ci., sicut tu nuper fecisti Ci. ut Nico pirata fecit Ci. fecisti item, ut praedones solent Ci.; od tod v drugem stavkovem členu ali v vrinjenih stavkih, kazoč nazaj na glavni glagol: horum gladios extorquere potui, sicuti feci Ci. kakor sem res storil, diligenter, sicut adhuc fecistis (kakor doslej), attendite Ci., phalanx imperare postulabat, ut nunc veterani faciunt nostri N.

3. facere cum ali ab aliquo delati (sodelovati) s kom = potegniti s kom, stati (biti) na strani koga, biti pristaš koga, iti komu na roko, biti za koga, podpirati koga, pomagati komu: so respondisset … secum facere Sullam Ci., non respondit tamen unā (= cum ipso) facere Sullam Ci., cum animadverteret deûm numen facere secum N. da je bila božja pomoč z njim(a), cum Veneris puero non male, Bacche, facis O.; pren.: ostendit … verba ipsa sponsionis facere mecum Ci. da so … na moji strani, — meni v prid, veritas facit cum illo Ci., illud nihilo magis ab adversariis quam a nobis facit Ci. ni nič manj v prid nasprotnikom kot nam; naspr. facere adversus ali contra aliquem biti zoper koga, nasprotovati komu ali čemu, nasproti biti -, postaviti se nasproti komu, potegniti z nasprotno stranko (nasprotno stranjo), pospeševati jo: ut omia perdant neque minus eos, cum quibus steterint, quam adversus quos fecerint N., eae (res) contra nos ambae faciunt Ci., illum contra rem publ. fecerat M. Flaccus Ci.

4. biti za kaj, sposoben (pripraven) biti za kaj, delovati, pomagati, služiti v (za, kot) kaj, koristiti, streči, prijati komu; abs. nec caelum neque aquae faciunt O. ne prija mi niti … , mire facit in peroratione confessio Q. čudovito učinkuje, multum viva vox facit Sen. ph., qui faciunt leges, ubi … Petr., in sancto (v svetišču) quid facit aurum? Pers., quid stemmata (rodovniki) faciunt? Iuv.; z dat.: incolumi Rhodos … facit, quod … H. zdravemu pomaga Rodos toliko, kolikor … , non faciet capiti dura corona meo Pr.; s praep. (ad, in, adversus): Col., Mel., Sen. ph., Medeae faciunt ad scelus omne manus O., ad talem formam non facit iste locus O.; occ. kot medic. t. t. dober biti za kaj, (zdravilo, lek) biti za kaj, (dobro) služiti, rabiti za kaj, dobro deti komu ali čemu: Suet., Plin. id bene faciet Ca. id remedium optime facit exemptā stirpe Col., hic sucus facit ad difficultatem urinae Plin. dober zoper zaprtje seča.

5. abs. kmetovati, obdelovati polje, delati na polju: Ter. (Heaut. 60).

6. kot obr. t. t. žrtvovati, darovati, daritev opravljati; abs. cum pro populo fecisti Ci., qui faciet, quando volet quaque lege volet, facito; z dat. božanstva: Pl., Tert., Iunoni, Larentiae ad aram Ci.; z abl. daritve (žrtve): Ca., Pl., Col., agnā Iovi Varr., cum faciam vitulā pro frugibus V. V tem pomenu tudi trans.: f. Iovi pocillum mulsi L. liba Pali O.

7. (v prostaškem pomenu)
a) prilegati: Cat., Pers., Iuv., Petr.
b) iti na potrebo: suae rei causā f. Petr.

B. trans.

I. z notranjim ali zunanjim obj.

1. delati, storiti, početi, podvzeti, lotiti se: optimum (difficile, facile) factu est C.; s splošnim (notranjim) obj.: Fidiculanus quid fecisse dicebatur? Ci., quid facis? O. kaj počenjaš?, quid potuit Cleomenes facere? Ci., quid faciendum nobis arbitramini? Ci., quo facto Ci., C. = potem, nato; pogosto v dubitativnem cj.: quid faciam (facerem)? Ci., V., O. kaj naj storim (kaj naj bi bil storil)? preg.: fac, si facis Mart. ali fac, si quid facis Sen. ph. = stori hitro; z dat. personae ali rei: quid huic tu homini facias? Ci. kaj hočeš početi s tem človekom? quid faceret Chrysippus huic conclusioni? Ci. kaj bi mogel Hrizip očitati temu sklepu (zaključku)? Nam. dat. tudi abl.: nesciat, quid faceret auro Pl., quid hoc homine facias? Ci. glede tega človeka = s tem človekom; s praep.: Lact. quid de puero hera tua fecit? Pl., quidnam facerent de rebus suis N. glede (zaradi, zastran) svojega položaja? = v svojem položaju, glede na okoliščine, v katerih je, cum multa crudeliter avareque fecisset N. ko je bil mnogo storil iz krutosti in lakomnosti, quid de praeda faciendum censerent L.

2. occ. (z določili) storiti (kakršno koli) dejanje: ne quid atrocius (arrogantius) facere conetur Ci., cum quidvis rectissime facere posset Ci., si quid stulte facit Metellus Ci., multa impure atque taetre f. Ci., quicquid sua sponte faciebat Ci. je delal, je počel.

3. izdel(ov)ati, obdel(ov)ati, umetniško narediti, (iz)oblikovati: argentum (aurum) factum et infectum Ci., V., L., O. obdelano (tudi: kovano in v šibikah ( = palicah)), pocula Mentoris manu summo artificio facta Ci., capella (kip) scite facta Ci., phalerae pulcherrime factae Ci., fama lanae faciendae O. obdelovanje (predelava) volne.

II. s prolept. obj.

1. storiti = (se)zidati, (z)graditi, (po)staviti, narediti, napraviti, izdel(ov)ati: Pl., Ter., carcerem Syracusis Ci., monumentum Ci., castra Ci., C. postaviti = utaboriti se, porticum, sacellum, sacrarium Ci., locum N., templa, moenia, aras O., murum saxo quadrato L., tumulum, horrea V., classem C. ali naves Ci. (s)tesati, pontem in Istro flumine N. most narediti preko Donave, Donavo premostiti, olivetum Ci. zasaditi, moles manu facta O. s človeško roko, haec vasa aurea fecerat Ci., vela fieri imperavit Ci. razpeti, qui venenum malum fecerit Lex ap. Ci. strup kuhati, signa (simulacrum, effigiem Cereris) f. Ci., Hercules factus ex aere Ci., candelabrum factum e gemmis Ci., signum factum de marmore O., arma f. Ci., N., V., armis faciendis praeese Ci. poveljevati orožarni; occ.
a) storiti = (po)roditi, (za)ploditi, ustvariti (ustvarjati): volucres ova ac pullos faciunt Varr. ležejo jajca in valijo mladiče, quos fecit, sustinet angues O., (hominem) divino semine fecit (deus) O., quid faciat laetas segetes V., subolem f. Col., Plin., stercus facit multam herbam Col. da(je), maculas, f. ignem Ci., N. vžgati, zanetiti, calorem Plin. ogre(va)ti, sibi viam V., L. krčiti (ugladiti) si pot, iter facere sceleri O., aditum ad aliquem O. odpreti, sibi transitum L., homo ad ista expedienda factus Ci. kakor ustvarjen, ex industria factus ad imitationem stultitiae L. nalašč se izkazujoč z navidezno norostjo
b) (pisno) izdelati, — sestaviti, — zložiti, (na)pisati: cum Hermacro sygraphas fecit Ci., testamentum fecerat P. Annius Ci., orationem, poëma, epigramma, versūs f. Ci., in versu faciendo caput scabere H. pri pesnikovanju, f. carmen V. (s)pesniti, litteras Ci., librum de eo N.
c) kot gram. t. t. oblike tvoriti: Don. cur aper apri, pater patris faciat? Q., cum Alba faciat Albanos et Albenses Q.
č) denar si pridobi(va)ti, — (pri)služiti, — zaslužiti: Ter., Varr., divitias ex aliqua re Pl., ex publicis vectigalibus tanta lucra facit Ci. ima tolikšen dobiček, quid lucelli fecerit Apronius Ci., magnas pecunias ex metallis fecerat N., praedam f. C. (u)pleniti, magnas pecunias facere ab aliquo N. veliko dobička imeti od koga, ipsum maximos quaestus praedasque fecisse Ci., qui manubias tantas sibi fecerit Ci., rem facias! H. pridobivaj! stipendia facere S., L. služiti si mezdo = služiti v vojski.
d) (ljudi idr.) nab(i)rati, skupaj -, na noge spraviti (spravljati), nabaviti (nabavljati) si, dobiti, priskrbeti si, oskrbeti se s čim: exercitum Ci., Vell., factā manu armatāque Ci., auxilia mercede f. T., tributum facere miseros coëgisti Ci.
e) pot narediti, — prehoditi: cursu L., stadia Iust. preteči.
f) čas prebiti, preživeti, dovršiti: Sen. ph., Icti. tria fecit quinquennia O.
g) kot aritmetični t. t. = efficere znašati, biti: Gell., actus quadratus undique finitur pedibus CXX, hoc duplicatum facit iugerum Col.

2. metaf. (o vsakovrstnih dejanjih) storiti, delati, napraviti, narediti, udejanjiti (udejanjati), opraviti (opravljati), (iz)vršiti, proizvesti (proizvajati), uresničiti (uresničevati): ego plus, quam feci, facere non possum Ci., facta puta, quaecumque iubes O., f. iussa Ci. ali imperata, postulata N. izvršiti, promissa Ci. izpolniti, držati, vota alicui Ci., V., O. obljube komu da(ja)ti, — storiti, multa bona feci N. mnogo dobrot sem izkazal, gradum f. ad … Ci. stopiti, zakorakati, iter f. Ameriam Ci. potovati, f. saltum O. skočiti, iactum f. Auct. b. Alx. zavihteti, zalučati, opus Ter., Ci., N., O., furtum, fraudem C. caedem (alicuius) Ci. uboj (nekoga) izvršiti, usmrtiti (koga), facinus Ci., iniuriam Ci. idr., nefas, scelus O., proelium Ci., S. ali pugnam N. začeti boj, spustiti se v boj (bitko), udariti se, proelio facto N. po boju, bellum Ci. začeti, zasnovati, bellum alicui N. idr. napasti koga z vojsko, iti z vojsko nad koga, zaplesti koga v vojno, začeti vojno s kom, impetum in aliquem Ci. udariti na koga, napasti koga, insidias alicui Ci. zasedo postaviti komu, zalezovati koga, iudicia Ci. ali comitia L. prirediti, imeti, indutias, pacem, foedus, amicitiam, hospitium C. skleniti, deditionem S. predati (vdati) se, fugam (gl. pod fuga); initium f.: = zače(nja)ti, finem f.: = končati, (pre)nehati: initium facit Staienus a (z) Bulbo Ci., finem f. dicendi Ci. nehati govoriti, finem f. pretio Ci., mejo določiti, finem f. huius libri, vitae, belli N.; periculum f. Ci. (po)izkusiti; cum verba faceret Ci., C. ko je govoril, verbum nullum facis Ci. nobene (besede) ne rečeš; s čisto abstr. obj.: f. fletum, clamorem, Ci. zagnati jok, — krik, tako tudi gemitum (v pass. gemitus fit nastane jok, — vekanje), strepitum f. O., fit convicium mulierum Ci., facere divortium Ci. opraviti zakonsko ločitev, ločiti zakon, ločiti se, gratulationem f. Ci. zahvalo izreči, slovesni god obhajati, tudi: čestitati, lapidationem Ci. kamenje metati, kamenjati, largitionem Ci., exempla in aliquem Pl. kot svarilni zgled koga kaznovati, dignum exitum Suet. pripraviti si zasluženi konec, medicinam alicui zdraviti koga, nullus melius medicinam facit Pl. noben zdravnik ne zna tega bolje, eius rei mentio facta non est Ci. ta zadeva ni bila omenjena, tune audes decumarum mentionem facere? Ci., de quo supra mentionem fecimus Ci., N. ki smo ga omenili zgoraj, versuram f. Ci. vzeti na posodo, izposoditi si, vim f. Ci. silo storiti, nasilje izvajati.

3. occ.
a) (pri subst. pass. pomena) (pre)trpeti: res publ. detrimentum fecit Ci., N. je (u)trpela škodo = damnum fecit Ci., in hoc portu Atheniensium gloriae naufragium factum est Ci. se je razbila ladja atenske slave; toda iacturam facere Ci. idr. = „vreči z ladje v vodo“, torej = izgubiti, imeti izgubo.
b) (slavnosti) prirediti (prirejati), obhajati: Megalesia facit pater tuus Ci., f. mysteria N., sacra (sacrificium) ali res divinas Ci. žrtvovati, daritev opravljati, ludi per X dies facti sunt Ci.
c) (posle) opravljati, — vršiti, — izvajati, poslovati, ukvarjati se -, baviti se -, pečati se s čim: praeconium f. Ci. glasniško službo opravljati = biti glasnik, Romae fecerat argentariam Ci. je bil bankir, cum mercaturas facerent Ci., piraticam f. Ci. biti morski razbojnik, sutor medicinam facere coepit Ph. je postal praktičen zdravnik.
č) (čustvo ali stanje) vzbuditi (vzbujati), obuditi (obujati), povzročiti (povzročati), ustvariti, narediti, navdati: admirationem rei Ci., alicui alicuius rei desiderium L. vdahniti, alicui fidem L., O. koga prepričati, f. suspicionem, taedium Ci., spem Ci., L., iram Q., amorem O. vneti, metum Cels., T., timorem L., audaciam hosti L., maciem O., (alicui) dolorem O. prizadeti, somnos, frigora O., facta silentia tectis (linguis) V., oblivia f. rei O. zadevo potisniti (pahniti) v pozabo, divitiae animos faciunt L. opogumi, ohrabri, osrči, spiritūs (ponos) f. L.; tudi konkr.: vulnera f. O. zada(ja)ti, faciente lingua O. po krivdi jezika.
d) komu kaj pridobi(va)ti, priskrbeti, da(ja)ti, pripraviti (pripravljati), podeliti (podeljevati), dovoliti (dovoljevati): f. alicui ius caeli, decorem, vires, ingenium O., umbram nepotibus, moram V., commercium sermonis L., orationi audientiam Ci. pridobiti govoru poslušalce, alicui gratiam alicuius rei Ci. komu kaj odpustiti, favorem L., (cog)nomen alicui rei L. dati, alicui auspicium, H. kreniti -, pozvati koga k čemu (na kaj), alicui famam prompti ingenii Q.; pogosto: alicui aliquid faciendi potestatem (copiam) facere Ci., N. priložnost dati, dovoliti, omogočiti komu, da kaj stori, tabularum mihi potestas non est facta Ci. nisem imel dostopa do … , alicui negotium (negotia) facere Ci. preglavice (težave) delati.

C. Posebni skladi:

1. s predik. acc. (v pass. s predik. nom) storiti -, napraviti -, postaviti -, izbrati -, izvoliti -, imenovati koga za kaj (najprej s subst.): Vell., Val. Max., Iust. idr. testamento facit heredem filium Ci., si se Ligurem fecisset Ci., f. aliquem testem Ter., L. za pričo vzeti, aliquam matrem O., aliquem parentem V., factus est eius filius contra fas Ci., quod aedilis non sis factus Ci. ita quaestor sum factus Ci. sem postal, cum primum a me reus factus sit Ci.; pesn.: Circe Picum fecit avem V. je spremenila v ptiča; potem s predik. acc. adj. participa ali svojilnega zaimka: cum verbis se locupletem faceret Ci., vetustas eos peritiores facit Ci., aliquem peritum alicuius rei f. N. veščega česa, — za kaj, izuriti koga v čem, aliquem certiorem (pesn. tudi certum Pl., V., O.) f. Ci., C., L. idr. obvestiti koga, naznaniti komu -, sporočiti komu kaj, aliquid planum f. Ci., Q. pojasniti kaj, quos civīs bellum reliquos fecerat Ci. ki so bili ostali živi po vojni, ki so preživeli vojno, f. eius iniurias irritas Ci. izničiti, vadimonium missum Ci. znebiti se poroštva, utramque Troiam unam V. zediniti, združiti, cuncta magna facit O. vse povečuje, aliquem scientem facere Pl., Ter. (toda: Xenophon facit Socratem disputantem, prim. spodaj pod 4.), eam terram suam fecit C. si je osvojil, — podvrgel, — podredil; occ. s predik. gen.: neque gloriam meam, laborem illorum faciam S. ne bom si lastil slave, njim pa puščal trud = ne bom njih truda sebi v slavo štel, f. aliquid suae dicionis (potestatis) ali arbitrii -, imperii sui L. kaj pod svojo oblast spraviti, podvreči si, regnum illud populi Rom. factum esse Ci. da je pripadlo rimskemu ljudstvu, da je postalo last rimskega ljudstva, quodcumque sibi petat socius, id fit societatis Ci. postane last, Graeci optionem Carthaginiensium faciunt S. da sta Kartažanom na voljo, f. aliquid sui muneris T. ali beneficii sui Iust. zahtevati, da kaj velja za … darilo, — za dobroto, f. aliquem sui iuris Vell. podvreči si koga, toda f. aliquem proprii iuris Iust. narediti koga samostojnega (neodvisnega); redko z adv.: palam f. aliquid N. v javnost spraviti, objaviti.

2. z gen. pretii: ceniti, čislati, spoštovati, imeti -, šteti za kaj: parvi, minoris, minimi, magni, pluris, maximi, tanti, nihili f. Pl., Ter. idr. tibi videtur minoris facere filium rusticum? Ci. nec pluris nunc facere Camillum hoc bellum Ci. mu prav tako malo mar za … , se prav tako malo briga za … , quos plurimi faciunt Ci. quod illum pluris quam se omnes fieri videbant N. intellegit unus, quanti me facias H. rem aequi bonique f. Ci. biti s stvarjo zadovoljen, pecuniam lucri f. Ci. šteti za dobiček, quae ille universa … fecit lucri N. si je obrnil v prid (v svojo korist), non assis facis? Cat.; redko nam. tega gen. z adv.: si aliter nos faciant, quam aequum est Pl.

3. storiti, narediti, povzročiti, delati pri čem, skrbeti za kaj (s finalnim stavkom, najprej brez conj.): ego faxim (gl. opombo spodaj) ted Amphitruonem malis esse quam Iovem Pl. da boš rajši Amfitruon kot Jupiter, immo illi milem faxo (gl. opombo spodaj) faciant fustibus Afr. fr., tu facito, sis memor! V., haud sibi cum Danais rem faxo et pube Pelasga esse putent V., di facerent, sine patrem forem! O., fallat eam faxo O., faxo, sciatis Petr.; pogosto adhortativni cj. pri poudarjanju: certum hominem mittas, face (gl. spodaj opombo) N. = glej, da … , fac sciam Ci. ep. daj, da izvem, daj mi vedeti, moenia, fac condas! daj (nuj)! zidaj!, lac, facitote, bibat O. dajte mi piti, surculos facito sint longi binos pedes Ca. stori (poskrbi, glej, daj), da so … dolgi, potem s conj.: facite, ut mores eius recordemini Ci. skrbite, da se … spomnite, dajte, spomnite se, invitus feci, ut Flamininum e senatu eicerem Ci. nerad sem izključil … , nerad sem se odločil, da izključim … , ut (id) scirent, se facturum N., faciebat, ut ei (pecuniam) numerarent N. skrbel je (za to), da so mu izplačali, dal mu je izplačati; per se quisque sedulo faciebant, quo illam mihi lenirent miseriam Ter., fecisti, ut ne cui crimen adferret Ci., fac, ne quid aliud cures … nisi ut … convalescas Ci. ep., tu fac, ne ventis verba profundam Lucr., mors faciet, ne sim … exsul O.; za zanikanim glag. quin: numquam quisquam faciet, quin soror ista sit germana huius Pl. ne bo dognal (dokazal), da ta ni … , facere non possum, quin cottidie ad te mittam (litteras) Ci. ep. ne morem si kaj, da ti ne bi … poslal = moram ti … poslati; z ACI (le pesn. in neklas.): Col., Pall., desiderium facit macrescere volucres Varr., vel carnuficiam hunc facere possum perpeti Pl., qui nati coram me cernere letum fecisti V., illum forma timere facit O., hoc telum me flere facit O.; pri cj. faxo z ind. fut.: temperi ego faxo scies Pl., iam faxo hic aderit Ter.

4. (o umetnikih, piscih, pesnikih) upodobiti, kazati, prikaz(ov)ati, predstaviti (predstavljati), predočiti (predočevati), opis(ov)ati, uvesti (uvajati) z ACI ali predik. acc. participa Ter. fecerat et … fetam Mavortis in antro procubuisse lupam V., stare deum pelagi … facit O., prikazuje (predstavlja) … stoječega, quem … Homerus apud inferos conveniri facit ab Ulixe Ci. kaže, kako … , quem in suis libris fecit (Cicero) de re publica disputare Aug., Polyphemum Homerus … cum ariete etiam conloquentem facit eiusque laudare fortunas Ci., facit Xenophon Socratem disputantem Ci.

5. (o namišljenih primerih ali učinkih)
a) de(ja)ti (denem), da … , misliti si ((pred)postaviti, reči), da … : quod plus fecit Dolabella Verrem fecisse Ci., fac (te) potuisse (occidere eum) Ci., fac, quaeso, qui ego sum, esse te Ci., faciamus deos non esse Ci., exitium fac me meruisse O.
b) delati se, pretvarjati se, hliniti: facio me alias res gerere Ci. ep. delam se, kakor da (bi) … , se facit esse venustum Cat. — Od tod adj. pt. pf. factus 3,

1. storjen, narejen: bene factum Pl. ali factum bene! Ter. prav dobro (lepo), male factum! Ter. slabo!; preg. dictum factum Ter. rekel — storil, rečeno — storjeno; v komp.: factius ni(hi)lo facit Pl. ne naredi stvari nič bolj narejene, ne bo (prav) nič drugače.

2.
a) (o osebah) olikan, izobražen: qui illuc factus institutusque venisset Ci., homo ad unguem factus H. popolnoma uglajen, — olikan.
b) (o govoru) umet(el)en, preumetelen, izdelan: oratio polita atque facta quodammodo Ci., versiculi facti H. — Od tod subst. factum -ī, n

1.
a) dejanje, delo, čin: Pl., Ter., Cat., Cu., Q. idr. factum mutari nullo modo potest Ci., consilia et facta Ci., facto, non consulto opus esse S., ubi facto magis quam consulto opus esset T., facta dictaque Suet. Prvotni glagolski značaj subst. obl. se kaže v zvezah z adv.: bene facta Ci., S. dobra dejanja, neque recte ac turpiter factum celari poterat C. nič dobro ali sramotno storjenega = nobeno dobro ali sramotno dejanje, paulo fortius factum C., neque celerius factum usquam legimus N. o nobenem hitreje izvršenem dejanju, recte facta L. zasluge, recte perperamque facta prava in napačna dejanja, bene facta male locata male facta arbitror Ph. (dobra dejanja … slaba dejanja; čisto subst. z atrib.: meum f. Pl., Ci. ep., mea facta Ci., tua facta summā laude digna Ci., facta egregia Ci., clara, magna V., tristia, fortia V., H., eius facti Athenienses paenituit N., neque facto ullo neque dicto abstinere S., factum audax, insigne, vetus V., hostile L., facto eodem pius et sceleratus O.; z gen.: facta eius nefaria Ci., eius unum improbissimum factum Ci., Atheniensium facta S., regum facta H., maiorum bona facta T.; pesn.: facta boum (= gr. ἔργα βοῶν Hom.) O. delo volov = orano polje; bonum factum! (uvodni obrazec pred ukazi in razglasi) = srečno bodi (naj bo) (kar začenjamo)!: Pl., Suet., Aur.
b) (kot agr. t. t.) toliko olja, kolikor se ga naenkrat iztisne, en stisk(aj) (oliv): Varr., Col.
c) stvar, reč = suženj (ker so imeli sužnje za stvari): numquam factum reperies Pl.

2. occ.
a) dogodek, primer, zgodba, zgled: post id factum C., f. mirabile ceperat aures O., facto recenti nondum vulgata … convivia O. ker je bil dogodek še nov, referam tota notissima Cypro facta O. zgodbo.
b) dejstvo, uspeh: nymphae factum mirabile temptant O. volui mirabile factum cernere O.

Opomba: Gen. pl. factûm: Enn. ap. Ci. — Star. obl.: imp. face (= fac) Enn., Pl., Ter., Ca., N., O., Cat.; fut. I. faciem Ca. ap. Q.; cj. pf. faxim (= fecerim) Enn., Pl.; fut. II. faxo (= fecero) Afr. fr., Pl., Ter., V., O., Petr., Sil., faxis Naev. fr., Pac. fr., Ter., H., faxit Lex ap. P. F., Enn., Pl., Ter. ali faxsit Tab. XII ap. Gell., Acc. fr., Pac. tr., faximus Pl., faxitis Formula vetus ap. L., faxint Pl., Ter., Ci.; pass. facitur Nigidius ap. Non., faciatur Tit. fr., Petr., faxitur (= factum erit) Formula vetus ap. Ci.

façon [fasɔ̃] féminin oblika izdelave, oblika; iz-, ob-, pre-delava; vzorec, kroj, fasona; obrtniško ali umetniško delo; plačilo za delo; figuré način; pluriel vedenje, obnašanje, manire; razmere

à façon narejen iz blaga, ki ga prinese naročnik
à la façon po načinu, (tako) kot
à sa façon kot on hoče
de la façon na ta način
de façon ou autre takó ali takó
de la même façon na isti način
de toute façon kakorkoli, na vsak način, bilo kakor bilo
de toutes les façons z vsemi sredstvi, na vsak način
d'une façon différente drugače, na drug način
de façon (à ce) que tako, da
de façon à tako, da
travaillez de façon à réussir delajte tako, da boste uspeli
en aucune façon na noben način, nikakor
sans façon(s) neprisiljeno, preprosto, brez ceremonij, neženirano, naravnost, kratko malo; brez nadaljnjega; odkrito, iskreno (povedano)
sans plus de façon brez nadaljnjega
façon d'agir ravnanje
façon de parler reklo, fraza
façon de procédé postopek
façon de voir nazor, mnenje
faire des façons delati ceremonije, obotavljati se
pas de façons! nobenih ceremonij!
c'est une façon de parler tega ni vzeti dobesedno, to ni tako mišljeno, to se samo tako reče
il a de très bonnes façons on dela dober vtis
voilà ma façon de penser to je (pač) moje mnenje

fail¹ [feil]

1. neprehodni glagol
manjkati, ne zadostovati; prenehati, pešati, slabeti, slabšati se, ne moči (in)
ponesrečiti se, spodleteti, ne uspeti; pasti pri izpitu

2. prehodni glagol
izneveriti se, razočarati, pustiti na cedilu; pustiti pasti (pri izpitu); ne imeti; doživeti denarni polom

to fail to come ne priti
not to fail to do it gotovo narediti
you cannot fail to find gotovo boste našli
I fail to see ne morem razumeti
to fail in duty zanemarjati svojo dolžnost
to fail in one's word besedo snesti
my heart has failed me nisem imel dovolj poguma
his voice failed glas mu je odpovedal
to fail in business propasti, bankrotirati
the prophesy failed napoved se ni izpolnila

failure [féilə] samostalnik
propadanje, razdor; neuspeh, polomija, fiasko; brodolom; manjkanje; bankrot; razočaranje; zanemarjanje; nesrečnik, -nica

failure of the crops slaba letina
to turn out a failure, to be a failure ne se obnesti
to end in (ali meet with) failure doživeti neuspeh, ne se posrečiti
he is a failure nima uspeha, ni za nič
to be doomed to failure biti brezupno

faire*¹ [fɛr]

1. verbe transitif, verbe intransitif delati, storiti, narediti, napraviti, izdelati, izvršiti, izvesti; ustvariti; povzročiti; pripraviti (jedi); napisati (pesem); komponirati; imeti (govor); zaploditi, povreči (mladiče), leči (jajca), dobiti (zobe), opraviti (potrebo); zbrati, narediti si (zalogo); zaslužiti, donašati (denar); pretrpeti (izgubo), priskrbeti (penzijo, doto); pridobiti si (odjemalcev, privržencev); populaire ukrasti, zmakniti; požeti; dati (znak, miloščino); napraviti, predložiti (ponudbo); rezati, delati (obraze); napraviti (obisk); igrati (tenis); izstaviti (račun); izvrševati (obrt, poklic); študirati (znanost, iezik); pripravljati se (za izpit); odsedeti (kazen), odslužiti (službeno dobo); zagrešiti, zakriviti (zločin, pomoto, neumnost); izpolniti (dolžnost); praznovati (praznik); zbuditi, povzročiti (sočutje, pozornost, strah); preteči, prevoziti (progo, pot, razdaljo); familier trajati, zdržati; imeti (vročino); prodati za; pospraviti (sobo); pomiti (posodo); (o)čistiti (srebrnino, čevlje); skleniti (mir); mešati (karte); čistiti si (nohte) : brusiti si (kremplje); izučiti, izobraziti, vzgojiti; théâtre igrati, predstavljati, utelesiti; posnemati, delati se kot, potvarjati se, delati vtis ali videz

2.

faites-le bien! dobro izpeljite to!
qu'y puis je faire? kaj lahko naredim v tej zadevi?
faire quelque chose de rien iz nič kaj napraviti
il n'y a rien à faire nič se ne da napraviti
il n'y a plus rien à faire nič več se ne da pomagati, prepozno je
si cela ne vous fait rien če vam je vseeno
avoir fort à faire avec quelqu'un imeti mnogo posla s kom
je n'en ferai rien nič takega ne bom naredil
n'avoir que faire de quelque chose ne vedeti, kaj početi s čim; lahko kaj pogrešati; ne potrebovati
je n'ai que faire de vos conseils ne potrebujem vaših nasvetov
se laisser faire trpeti, prenesti
ne pouvoir faire que ... ne moči preprečiti, da ...
savoir y faire (familier) spoznati se na to, biti prebrisan, spreten
que vouliez-vous qu'il y fît? kaj drugega naj bi bil naredil?
n'en rien faire ne napraviti, kar smo nameravali
on fait de lui ce qu'on veut njega lahko okoli prsta oviješ
qu'est-ce que cela peut vous faire? kaj se vas to tiče? kaj vas to briga?
on a tôt fait de se perdre ici kar hitro se izgubiš tu, smo se izgubili tu
on ne me la fait pas! ne dam se preslepiti (prevarati)!
on m'a fait ce tableau 2000 francs za to sliko so zahtevali od mene 2000 frankov
je vous le fais 20 francs dam vam to za 20 frankov
combien me faites-vous cette chaise? koliko hočete imeti za ta stol?
il fait jour, nuit dan je, noč je
il fait clair, chaud, froid, humide svetlo, toplo, hladno, vlažno je
quel temps fait-il? kakšno vreme je?
il fait beau, mauvais, vilain lepo, slabo, grdo vreme je
il fait (du) soleil, du brouillard sonce sije, megla je
il fait de pluie dežuje
il fait 30° degrés à l'ombre 30° je v senci
(familier) il fait soif par un temps pareil človek postane žejen v takem vremenu
il fait bon dormir ici tu se dobro spi
ça fait que (familier) zato, ker
cela fera une bonne boisson iz tega bo dobra pijača
trois et trois font six tri in tri je šest
avec le pourboire, cela fait 10 francs z napitnino to znese 10 frankov
ce n'est ni fait ni à faire to je na pol narejeno
vous feriez bien, mieux de ... dobro, bolje bi napravili, če ...
je ne fais que de commencer šele začenjam
faire il ne fait que de sortir ta trenutek je šel ven
il ne fait que rire on se samo smeje
je n'aime pas ça, fit-il ne maram tega, je dejal
ne crois pas cela comme le font tant de gens ne verjemi tega, kot (to dela) toliko ljudi
puis-je entrer? - faites (donc) smem vstopiti? - (kar) naprej, prosim
elle fait plus vieille que son mari ona je videti starejša kot njen mož
comment faites-vous pour vivre ici? kako morete živeti tu?

3.

faire l'admiration de tous zbujati splošno občudovanje
faire adopter une motion (parlement) doseči sprejetje predloga
faire une affaire napraviti dober posel
ça va faire un an kmalu bo leto tega
ça ne fait rien à l'affaire to na stvari ničesar ne spremeni
faire attention biti pozoren, paziti
faites-lui mes amitiés lepo ga (jo) pozdravite v mojem imenu
faire un brillant avocat biti odličen odvetnik
faire la barbe à quelqu'un obriti koga
cela y fait beaucoup to zadevo (stvar) zelo spremeni
faire des bénéfices doseči dobiček
faire ses besoins opraviti svojo potrebo
faire des bêtises počenjati, narediti neumnost
bien faire et laisser dire napraviti, kar je prav, in pustiti ljudem, da govore, kar hočejo
ça va te faire du bien to ti bo dobro délo
faire boire napojiti (živino)
faire cadeau de quelque chose podariti kaj
faire du cent (à l'heure) (automobilisme, familier) voziti 100 km na uro
faire sa chambre, son lit pospraviti svojo sobo, postlati si posteljo
cela ne me fait ni chaud ni froid to mi ne gre do živega, to me ne razburja
faire ses chaussures očistiti si čevlje
faire son chemin (figuré) iti svojo pot, uspeti v življenju
faire une chute (aéronautique) skočiti (iz letala)
faire la classe, l'école poučevati v šoli
faire commerce de quelque chose trgovati s čim
faire des complexes (familier) imeti komplekse, biti boječ, plašen
faire du coude, du genou, du pied, de l'œil à quelqu'un da(ja)ti komu znake (za sporazumevanje) s komolcem, kolenom, nogo, očesom
faire la cuisine kuhati
faire dans la culotte (familier) podelati se v hlače
faire une demande vložiti prošnjo
faire des démarches auprès de quelqu'un podvzeti korake pri kom
faire le détail, le gros trgovati na drobno, na debelo
faire ses dents dobivati zobe
faire son devoir opravljati, storiti svojo dolžnost
faire un discours imeti govor
faire une dot à quelqu'un dati komu doto
faire droit à quelque chose zadovoljiti kaj
faire son droit, sa médecine študirati pravo, medicino
faire de l'eau puščati vodo, familier scati
faire de l'eau, du charbon oskrbeti, založiti se z vodo, premogom (ladja)
faire l'enfant biti trmast, muhast
faire un enfant (populaire) napraviti, zaploditi otroka
faire son effet učinkovati
faire des études študirati
faire mauvais effet napraviti slab vtis
faire des ennemis à quelqu'un komu sovražnike nakopati
faire des excuses opravičiti se
faire face, faire front à quelqu'un kljubovati, upirati se komu
faire face aux dépenses plačati
faire faire quelque chose dati kaj delati
je me suis fait faire une robe dala sem si delati obleko
faire fête à quelqu'un biti navdušen za koga, navduševati se za koga
faire la fête, (familier) la bombe veseljačiti, krokati
faire de la fièvre imeti vročino
faire fonction rabiti za, služiti kot
faire les fruits trgovati s sadjem
faire gras jesti meso
faire maigre ne jesti mesa, postiti se
faire du français, du latin učiti se francoščine, latinščine
faire honneur à quelqu'un komu čast delati ali prinašati
quel imbécile tu fais! kako si bedast!
je vous fais juge prepuščam vam sodbo
faire loi veljati za zakon
faire les grands magasins obisk(ov)ati, iti (nakupovat) v veleblagovnice
faire mal à quelqu'un žaliti koga
ma tête me fait mal glava me boli
faire du mal à quelqu'un škodovati komu
faire manger dati jesti, (na)krmiti (žival)
faire le méchant biti poreden, zloben
faire le ménage gospodinjiti
faire grise mine (figuré) napraviti (kisel) obraz, šobiti se, kujati se, upirati se
faire de son mieux napraviti po svojih najboljših močeh
faire moderne učinkovati moderno
faire la moisson požeti, pospraviti letino
faire le malade, le sourd delati se bolnega, gluhega
faire le mort delati se mrtvega, ne se premakniti, ne odgovoriti
faire de la musique baviti se z glasbo
faire le grand seigneur igrati velikega gospoda
faire l'idiot, l'imbécile delati se neumnega, bedastega
faire naufrage doživeti brodolom
faire la noce veseljačiti, razkošno živeti
faire opposition à quelque chose ugovarjati čemu, protiviti se čemu
faire la sourde oreille gluhega se delati
faire part à quelqu'un de quelque chose sporočiti komu kaj
faire de la peinture ukvarjati se s slikanjem, slikati
faire pencher la balance odločiti
faire pénitence delati pokoro
faire le père dans une comédie igrati očeta v komediji
faire des pertes imeti izgubo
faire ses petits skotiti mladiče
faire peur à quelqu'un prestrašiti koga; plašiti koga
faire du piano igrati na klavir, biti pianist
faire la planche plavati kot deska na vodi
faire le plein d'essence (automobilisme) napolniti rezervoar (z bencinom)
ne pas faire un pli (figuré) ne biti problem
faire un plongeon potopiti se, skočiti na glavo v vodo
faire la pluie et le beau temps (figuré) oblačiti in vedriti, imeti vso oblast
le voleur lui a fait les poches tat mu je izpraznil žepe
quelle pointure, quelle taille faites-vous? katero številko, velikost (čevljev ipd.) nosite?
faire de la politique baviti se s politiko
faire un prix à quelqu'un komu popust dati
faire un problème rešiti problem
faire un procès à quelqu'un tožiti koga
faire un profit narediti dobiček, imeti korist
faire de la publicité delati reklamo
faire la queue stati v vrsti, v repu
faire rapport à quelqu'un poročati komu
faire rentrer une créance izterjati dolg
faire rire quelqu'un koga v smeh spraviti
faire des reprises perdues fino, nevidno zakrpati
faire un gros rhume imeti hud nahod
faire fausse route biti na nepravi poti (sledi), motiti se, biti v zmoti
faire la salade začiniti solato
faire savoir sporočiti
faire semblant de delati se, da
faire sensation zbuditi pozornost, povzročiti senzacijo
faire son service militaire služiti svoj vojaški rok
faire un sourire nasmehniti se
faire du sport, de la bicyclette, de la boxe, du ski, de la luge, du tennis, de l'auto baviti se s športom, kolesariti, boksati, smučati se, sankati se, igrati tenis, gojiti avtomobilski šport
faire un stage delati pripravniško dobo ali službo
faire suivre naprej odpraviti, poslati (za kom)
faire tapisserie biti malokrat povabljen k plesu (dekle na plesu)
faire tête, (familier) une sale tête upirati se
à quelqu'un koga srečati z neprijaznim obrazom
faire à sa tête napraviti po svoji glavi, po svoje
faire de la température imeti vročino, temperaturo
cette idée a fait son temps ta ideja se je preživela
ces souliers feront encore quelque temps ti čevlji bodo še nekaj časa držali
faire du théâtre nastopati na gledališkem odru, biti gledališki igralec
faire du tort à quelqu'un škodovati komu
il va faire une typhoïde zbolel bo za tifusom
ne faire ni une ni deux brez obotavljanja in odločno postopati, ne si dolgo pomišljati
faire la vaisselle pomiti posodo
faire la valise, la malle napolniti kovček, pripraviti se za potovanje, familier, figuré pobrisati jo, oditi
faire valoir uveljaviti
faire les vendanges opraviti trgatev
faites venir le prisonnier! privedite ujetnika!
faire un bon visage à quelqu'un koga s prijaznim obrazom srečati
faire les yeux doux à quelqu'un zaljubljeno koga gledati, spogledovati se s kom, koketirati
faire la France, l'Italie prepotovati (kot turist) Francijo, Italijo
faire du zèle (po)kazati vnemo

4.

se faire delati se, narediti se, posta(ja)ti, razvi(ja)ti se; zgoditi se; navaditi se (à quelque chose na kaj)
se faire des amis dobiti si prijateljev
cela ne peut se faire tega ne morem narediti
cela ne se fait pas to se ne dela
cela se fait tout seul to je v hipu narejeno
comment se fait-il que vous ne l'ayez pas vu? kako je to mogoče, kako to, da ga niste videli?
se faire vieux (po)starati se
se faire la barbe (o)briti se
je vais me faire belle olepšala (lepo oblekla) se bom
se faire connaître postati poznan
il s'est fait prêtre postal je duhovnik
se faire fort obvezati se (de za)
il se fait tard pozno postaja
il se fera peu à peu počasi bo kaj iz njega
ce fromage a besoin de se faire ta sir mora še dozoreti
se faire jour (figuré) uveljaviti se
la mer se fait morje posiaja razburkano
se faire les lèvres našminkati si ustnice
il s'y fera navadil se bo na to
je ne me suis jamais fait à ce milieu nikoli se nisem navadil na ta miljé
je ne peux pas me faire comprendre ne morem se sporazumeti
il s'est fait tuer pendant la guerre padel je (bil je ubit) med vojno
se faire passer pour quelqu'un d'autre izdajati se za nekoga drugega
je me le suis fait payer par mon mari pustila sem, da je to mož plačal zatne
s'en faire jemati si k srcu, skrbeti se (za kaj), ženirati se
ne t'en fais pas! nič ne maraj (za to)!

fait [fɛ] masculin dejanje, delo; dejstvo, fakt; stvar; juridique dejansko stanje; dogodek, slučaj; bistvo; pluriel stvarno stanje

fait accompli dovršeno dejstvo
fait d'armes vojaški podvig
faits d'un acte predmeti pogodbe
fait de commerce poslovna stvar, posel
faits divers pluriel razne vesti (v časopisu)
faits et gestes dejanje in nehanje
faits de guerre vojni dogodki
fait illicite nedovoljeno dejanje ali delo
faits justificateurs razbremenilna dejstva
fait matériel objektivno dejansko stanje
fait du prince samovoljna odločitev neomejene oblasti
au fait pravzaprav
au fait! k stvari!
dans le fait, par le fait de fait dejansko, faktično
du fait de zaradi
en fait de gledé, kar se tiče
de ce fait na temelju tega dejstva, zato
en fait dejansko, po dejanskih ugotovitvah
en fait et en droit v dejanskem in pravnem oziru
en présence du fait vpričo dejstva
par son fait po svoji krivdi
par le fait seveda
sur le fait pri samem dejanju
tout à fait popolnoma, čisto
vous êtes tout à fait gentil to je zelo ljubeznivo od vas
menus faits pluriel malenkosti
possession féminin de fait dejanska posest
voies féminin pluriel de fait nasilna dejanja, nasilnost
acheter du tout fait kupovati konfekcijo, narejene obleke
aller droit au fait, en venir au fait sans détours takoj priti k stvari
dire son fait à quelqu'un komu svoje mnenje povedati, povedati komu resnico v obraz
entendre bien son fait razumeti, dobro znati svoj posel, svojo stvar
être sûr de son fait biti gotov svoje stvari
être au fait de spoznati se na, biti dobro seznanjen (poučèn) o čem, biti dobro uveden v
c'est votre fait to je vaša stvar, za to ste vi odgovorni
ce n'est pas son fait to ni njemu podobno, on nima navade tako delati
c'est un fait à part to je stvar zase
il est de fait que ..., le fait est que dejstvo je, da
(c'est) comme un fait exprès (to je) kot nalašč
j'étais pressé ce jour-là et comme un fait exprès, le train avait du retard mudilo se mi je oni dan in kot nalašč je vlak imel zamudo
mettre quelqu'un au fait de quelque chose uvesti koga v kaj, seznaniti koga s čim, obvestiti, poučiti koga o čem
se mettre au fait de quelque chose seznaniti se s čim, biti sproti obveščan o čem
plaider un fait uveljaviti neko dejstvo
poser en fait que ... kot dejstvo postaviti, da ...
prendre le fait de quelqu'un jamčiti za koga
prendre quelqu'un sur le fait koga pri dejanju zasačiti
prendre fait et cause pour quelqu'un potegniti s kom, zavzeti se, potegniti se za koga, zagovarjati koga, potuho dajati komu
venir au fait priti h (glavni) stvari, lotiti se izvedbe (izvršitve)

faktura samostalnik
1. finance (račun) ▸ számla, faktúra, áruszámlaRoba bo plačana v roku 14 dni po izstavitvi fakture. ▸ Az áru kifizetése a számla kibocsátását követő 14 napon belül teljesül.

2. (zgradba umetniškega dela) ▸ faktúraČeški pianist je opravil svoje delo korektno, kaj več pa mu glasbena faktura niti ni dovoljevala. ▸ A cseh zongorista korrekt munkát végzett, a zenei faktúra ennél többet nem is engedett meg.

fȁliti -īm (srvn. valen, lat. fallere) manjkati: fali mu daska u glavi ni pri pravem; faliti za vlas zgrešiti za las; glavom faliti zblazneti

fallō -ere, fefellī, deceptus (falsus se uporablja klas. le kot adj.; beseda je najbrž sor. z gr. φηλόω varam, φῆλος, φηλός varljiv, φηλητής varalec, slepar, prevarant)

I. storiti -, povzročiti (povzročati), da kdo pade: glacies fallit pedes L. povzroči, da noge spodrsnejo, quos instabilis gradus fefellerat Cu., saxa lubrica vestigium fallunt Cu., lubrica qua tellus lapsantis sanguine fratris fallebat nisus Sil. —

II. metaf.

1. (pre)motiti, zmotiti, (pre)varati, (pre)slepiti, ukaniti; abs.: homo in fallendo exercitatissimus Ci., improbi hominis est mendacio fallere Ci., numquam fallens oliva H. ki vselej dozori, ne falleret eadem res bis relata L., nec fefellit opinio Cu.; pogosto pri prisegi: si fallo Ci., si sciens fallo L. če vede varam (lažem), si sciens fefellisset Plin. iun.; z obj. v acc.: Pl., Ter., Val. Fl., Q., Suet., Amm., Roscius socios omni fraude fefellit Ci., perditissimi est … hominis … fallere eum, qui laesus non esset, nisi credidisset Ci., multum eum antistites Iovis fefellerunt N., fallis … verbo civīs tuos N., f. numen V., hostem L., volucrem viscatā virgā O., desinite vulgus f. O., nec me fallit augurium Plin. iun.; v pass. ne blanda oratione fallamur Ci., qui minime falli potest Ci., timent (multi) falli Sen. ph.; z abstr. subj.: ut eos homines spes falleret Ci., si meam spem vis improborum fefellerit Ci., quae res (domneva) eum fefellit N., in quo cum eum opinio fefellisset N., nec nos via fallet euntes V. nec me mea carmina fallunt O. me ne puščajo na cedilu; z abstr. obj.: si res opinionem meam fefellerit Ci. če bo stvar drugačna, kot pričakujem (menim), če ne uresniči mojih pričakovanj; redko s prolept. obj.: tu faciem illius falle V. posnemaj, da ga premotiš. Pomni rekla: nisi forte me fallit animus Ci., S. = če se ne motim = nisi me forte fallo Ci. nisi me omnia fallant Ci. če me vse ne vara, če se ne motim povsem. Brez subj. (brezos.) fallit me = motim se: nunc nisi me fallit, in eo statu civitatis est, ut … Ci., non multum me fallit (precej dobro vem), quid sitis responsuri Ci. Med. falli motiti se: H., Val. Fl., Q., T., Plin. iun., sapiens nulla in re fallitur Ci., quod me Agamemnonem aemulari putas, falleris N., iamque dies, nisi fallor, adest V., fallor, an natum habebas? O., esse putes ramos et non fallare putando O. človek bi se menda ne motil.

2. occ.
a) z ukano vzeti čemu svojstveno mu moč, kaj brezuspešno storiti, narediti kaj brezuspešno, ne izpolniti česa, ne držati se česa: paene fefellimus omen O., arvaque iussit fallere depositum O. naj naredijo neuspešno setev, ki jim je bila zaupana = naj ne obrodijo sadu, mandata falle mariti O. ne izvrši, f. fidem hosti datam Ci. ali foedus ac fidem L. prelomiti, iura prekršiti, promissum Cu., sua nomina fallit O. dela (ravna) zoper svoje ime, retia O. mrežam uiti.
b) storiti kaj neopaženo, — nezaznatno, storiti, da se kaj pozabi, kaj pregnati, zatreti: fallebat curas aegraque corda labor O., studio fallente laborem H., O., f. sermone laborem O., horas sermonibus O. kratiti (krajšati) si, noctes H., somno curam H., curam vino et somno O., studio dolores O., f. infandum amorem V., spatium fallit discrimina O. dela, da se ne opazijo razdalje, sua divinā furta f. ope O. prikriti.

3. (= gr. λανϑάνειν) pozornosti koga se odtegniti, — uiti, neopažen (ne viden) biti, skrit -, nespoznan biti ali ostati komu; abs.: longe fallente sagittā V. ki prihaja neopažena iz daljave, speculator Carthaginiensium, qui per biennium fefellerat, Romae deprehensus L., minus quam ad Ticinum fefellit L., non fefellere insidiae L., aetas labitur occulte fallitque O. teče skrito in neopaženo, pila veloci fallet per brachia iactu Pr. bo tako hitro odletela iz rok, da se bo komaj videlo, viae mille fallendi T., nonnula spe fallendi T., plures fefellere suo astu occultati T. jih je ostalo skritih, ille tamen fefellit et latuit Plin. iun.; z obj. v acc.: nihil me fallis Ter. pač dobro te poznam, f. custodes L., O., Cu., custodias L., Sen. ph., una defuit et comites natumque virumque fefellit V. ostala neopažena, Atridas Priamus fefellit H., fallit oculos … littera O. ne da se razločno brati, transitus (colorum) spectantia lumina fallit O., nulla lacuna eorum sitim fefellit Cu., non fallebat duces impetus militum T., fallit aliquem ali non fallit aliquem; z ACI: komu je skrito (neznano), kdo ne ve ali komu je znano, kdo dobro ve: Ter., Lucr., Q. idr. non me fallit in lege nulla esse eius modi capita Ci., nec me adeo fallit … te … suspectas habuisse domos Karthaginis V.; za zanikanim glag. (posamič) s quin: Ter. neque vero Caesarem fefellit, quin ab iis cohortibus initium victoriae oreretur C. Pogosto kakor gr. λανϑάνω s predik. pt., ki ga navadno slovenimo z glavnim glag., lat. glavni glag. pa z adv. ali predik. adj. („neopažen(o)“, „skrivaj“): hostis fallit incedens L. prihaja neopažen(o), — skrivaj, nec fefellit veniens … ducem L. poveljnik (ga) je opazil (videl) prihajajočega, Pan te fefellit vocans V. te je skrivaj vabil, qui natus moriensque fefellit H. ki se je nepoznan rodil in umrl, nec barbaros fefellit subductus (rex) ex acie Cu. barbarom ni ostalo prikrito, da so kralja odvedli iz boja; pesn. (ker esse nima pt. pr.): nequiquam fallis dea (λανϑάνεις ϑεὸς οὖσα) zastonj skušaš prikriti (prikrivaš), da si boginja. — Od tod adj. pt. pr. falsus 3, (redek) adv. -ē:

I. med.

1. ki se moti, ki je v zmoti, pomoten, zmoten: tu falsus es Ter. motiš se, illi falsi sunt S. so v zmoti, se motijo, ea res me falsum habuit S. v tem sem se (z)motil, nec falsus vates fuit L.; z gen.: falsus cupiti motūs Sil. moteč se glede; kot adv. falsē zmotno, napačno: Sis. ap. Char., Cass., f. facere Pl., assentiar saepe f. Ci.; superl. falsissimē: Aug.

2. (o abstr.) zmoten, prazen, ničev, neosnovan, napačen: opinio, ratio, spes, suspicio, fama, nuntius, metus, timor Ci., neque vera laus ei detracta, neque falsa ei adficta est Ci., f. gaudia, insomnia, formido V., pericula O., pavor T., nihil est hominum ineptā persuasione falsius Petr., quanto est … falsior ista civilis (theologia) Aug., id autem falsissimum est Col.

3. kot subst. falsum -ī, n zmota, neresnica: testis in testimonio veris falsa miscet Ci. resnico in zmoto (neresnico), falsum de iure respondere Ci. napačno poročati, eum iudicem falsum iudicasse iudicavit Ci. da je napak sodil, recuperatores falsum invitos iudicavisse Ci., telis non in falsum iactis T. ne tjavdan, ne na slepo srečo.

II. act.

1. sleparski, varljiv, hinavski, lažniv, neodkritosrčen: Kom., S., Mart., Suet., accusator Ci., sensus Lucr., solem quis dicere falsum audeat? V., falsus sodalibus Cat. proti tovarišem, f. visus Tib., f. lingua O., f. verba O. laži, falsi ambages oris O. ovinki laži, falsā ave deceptus O. po varljivem znamenju, f. imago O. varljiva podoba, — prikazen, falsa simulacra ferarum O., fertilitas falsa iacet O. je kot varljiva na tleh, falsus in amore T.; po gr. vzoru acc. sg. adv.: falsum renidens T. hinavsko se smehljajoč (prim.: ἱμεροὲν γελᾶν Sappho).

2. subst. falsum -ī, n prevara, laž, ponaredba, potvorba: Q., Plin. iun., crimen falsi T., falsi damnatus T., kot ponarejevalec, falsum committere, facere Icti.

III. pass.

1. ponarejen, lažen, pretvorjen, potvorjen, neresničen, izmišljen: Ter., Vell., Suet., Iust., Caesaris commentarii, chirographa, testamentum, senatus consultum, leges, litterae Ci., litterae falsae et a scriba vitiatae L., fabula, dicta O., aurum O. zlagano, denarius Plin.

2. occ.
a) (o stvareh) nepristen, nepravi, neresničen, kriv: falsi cani (sc. crines) O. nepristni sivi lasje, effigies falsi apri, falsi sub imagine cervi O., cornua falsa bovis Pr., falsi vestigia tauri Val. Fl., f. uva O. mamilo grozd(j)a, non falsa ora O. resnična, f. crimen Ci., O.; tudi = nezaslužen: honor, opprobria H.
b) (o osebah) izmišljen, podtaknjen, podvržen: genitor V., O., Iuppiter aut falsus pater est aut crimine verus O., falsus piacula Manibus infert O. baje mrtvemu, namišljenemu mrtvecu, falsum subornavit testem Roscius Cluvium Ci.; pesn.: f. Simois V. posnet po pravem (Simoentu), f. pirata, iudices f. Ci.

3. kot subst. falsum -ī, n pogosto tudi v pl., (ne)kaj neresničnega (krivega, lažnega, lažnivega), neresnica, laž: Cluvius falsum Luscio dixit Ci., dicere falsum non ausus est Ci., falsum in codicem referre Ci. quaeritur, falsum an verum proferatur Ci., experiri voluit, verum falsumne sibi esset relatum N., falsum pro vero habere S., modica de moribus adulescentis naque in falsum aucta rettulit T., falsa (falsum Ci.) iurare O. krivo priseči, veris addere falsa O. — Od tod adv. abl. falsō zmotno, pomotoma, po pomoti, po krivici, napačno, brez osnove (podlage), neutemeljeno: Suet. f. suspicarier Ter. ne me appela falso falso nomine Pl., ut quidam f. putant Ci., si f. accuseris Ci., verbum f. conferre in aliquem Ci., f. queritur de natura sua genus humanum S., f. citavi … numina magna Iovis O., f. sperare, quiescere T.; elipt. (kot skrajšan stavek) = po krivici: Ter. atqui … aliud utile … , aliud honestum videri solet. Falso. Ci. Alcibiades … sperans ibi facillime suam fortunam occuli posse. Falso. N. Toda motil se je.

Opomba: Redko in le neklas. falsus 3 kot pravi pt. pf. = varan, prevaran: ut … trepidi ac falsi nuntiarent T. falsi deceptique sunt Lact.

falloir* [falwar] verbe, impersonnel biti potreben; morati; potrebovati; manjkati

l'homme qu'il faut pravi človek
il faut treba je
il ne faut pas ni treba, ne sme se
il faut un ouvrier ici tu je potreben en delavec
il me faut potrebujem (de l'argent denar)
s'il le faut če je treba
il faut que cela finisse to se mora nehati
il faut voir treba je počakati
c'est ce qu'il faut voir! to bomo šele videli!
comme il faut kot se spodobi; korekten, neoporečen, brezhiben
(familier) faut-il qu'il soit bête pour avoir dit cela mora biti pošteno neumen, da je to rekel

falloir*, (s'en) manjkati

il s'en faut de peu, de beaucoup malo, mnogo manjka
il s'en faut, tant s'en faut! še daleč ne! ravno nasprotno!
il n'est pas bête, tant s'en faut ni neumen, nasprotno!
peu s'en faut skoraj
peu s'en est fallu que les deux voitures ne se tamponnent malo je manjkalo, da avtomobila nista trčila
il s'en est fallu de l'épaisseur d'un cheveu za las je manjkalo

falso napačen, lažniv, kriv, nepristen, ponarejen, neresničen, nezvest; zahrbten; slep, navidezen

llave falsa kljukec, odpirač, vitrih
monedero falso ponarejevalec denarja
peso falso neprava tehtnica
puerta falsa zadnja (stranska) vrata
dar un paso en falso spotakniti se, napraviti pregrešek
jurar en falso po krivem priseči
levantar falso testimonio po krivem pričati
¡falso! to ni res!

falta ženski spol pomanjkanje, nedostatek, napaka, pomota, zmota; greh, krivda, pregrešek; odsotnost, izostanek; vrzel

falta de aprecio nespoštovanje
falta de atención nepozornost, neustrežljivost
falta de confianza nezaupanje
falta de costumbre nevajenost
falta de dinero (de medios) pomanjkanje denarja (sredstev)
falta de escritura pisna pomota
falta de franqueo nezadostno frankiranje (pisma)
falta ortográfica pravopisna napaka
falta de palabra besedolomstvo
falta de peso neprava teža
falta de trabajo brezposelnost
coger en falta a alg. koga pri pregrešku zasačiti
dar quince y falta a alg. koga močno prekašati
hacer falta manjkati, izostati; biti potreben
aquí no haces falta tu te ne potrebujemo
no lo hará, ni falta que le hace ne bo tega napravil in ima tudi prav
no me hace falta (to) lahko pogrešam
incurrir en una falta napraviti napako
notar la falta de a/c pogrešiti
vendré sin falta zanesljivo bom prišel
a falta de v pomanjkanju
sin falta gotovo
¡menuda falta me hace! tega nikakor ne potrebujem!
poner faltas a (imeti) očitati

faltar manjkati, primanjkovati; izostati; potreben biti; nehati, h koncu iti; ne več živeti, mrtev biti; odpovedati (o orožju); pregrešiti se

faltar a alg. pregrešiti se zoper koga, spozabiti se nad kom; sramotno s kom ravnati
faltar a la ley pregrešiti se zoper zakon
faltar a su obligación ne izpolniti svoje dolžnosti
faltar a la palabra (promesa) ne držati svoje besede (obljube)
faltar a una reunión izostati od seje
faltar a la verdad lagati, prikrivati resnico
falta de Ljubljana desde hace 5 años že 5 let je odsoten iz Ljubljane
faltar del mundo umreti
falta saber si viene sedaj je vprašanje, če pride
Juan me faltó Ivan se je nedostojno vedel proti meni
ha faltado gravemente težko se je pregrešil
no faltaba quien dijese que... marsikdo je (celó) rekel, da ...
no faltaré en dárselo gotovo mu bom to dal
¡no faltaba más! še tega bi se manjkalo! ni govora o tem!
le faltaron fuerzas moči so mu odpovedale

famózen famous, famed, celebrated; extraordinary

kot pevec ni famózen he is not much of a singer, as a singer he's not up to much; (zloglasen) notorious, infamous, disreputable

fára (-e) f rel. (župnija) parrocchia; parrocchia (chiesa o ufficio, dimora del parroco):
nikoli ni prestopil meje domače fare non ha mai passato i confini della propria parrocchia
pog. fant od fare ragazzo in gamba
petje se je razlegalo čez devet far il canto si sentiva molto lontano
pren. na žegnanje so prišli iz sedmih far alla sagra venne gente da ogni dove

fare^*

A) v. tr. (pres. faccio)

I. (kaj narediti z rokami, glavo ipd.)

1. delati, narediti, ustvariti:
Iddio fece il mondo dal nulla Bog je ustvaril svet iz niča
fare figli narediti otroke
fare foglie pognati liste

2. delati, povzročiti:
le arrabbiature fanno cattivo sangue jeza dela hudo kri

3. oblikovati, izvršiti, uresničiti:
fare una legge oblikovati zakon
fare il male, il bene delati dobro, zlo
fare il desiderio di qcn. izpolniti željo nekoga

4. posnemati:
fare il verso del gallo posnemati petelina, zakikirikati kot petelin

5. izdelati, narediti, proizvajati:
fare scarpe, automobili delati čevlje, avtomobile
fare un quadro naslikati sliko
fare una statua izklesati kip
fare testamento napraviti oporoko

6. kuhati, pripravljati:
fare piatti prelibati kuhati zelo okusne jedi
fare da mangiare skuhati

7. šteti, imeti:
Roma fa due milioni e mezzo di abitanti Rim šteje poltretji milijon prebivalcev

8. zbrati, priskrbeti si, dobiti, zaslužiti:
fare fortuna obogateti
fare denari a palate služiti na kupe denarja

9. puščati:
la ferita fa sangue rana krvavi
la pentola fa acqua lonec pušča
fare acqua da tutte le parti pren. biti v hudi krizi, na robu propada

10. mat. biti (pri računskih operacijah):
tre per due fa sei trikrat dva je šest

11. izvoliti, imenovati:
fare qcn. deputato izvoliti koga za poslanca
fare qcn. cavaliere podeliti komu viteški naslov

12. opravljati poklic:
fare il medico biti zdravnik
fare da padre biti kot oče

13. misliti, meniti, imeti za:
dopo una così lunga assenza, ti facevamo ormai morto ker te tako dolgo ni bilo, smo te imeli že za mrtvega
fare un proposito skleniti, odločiti
fare un pensierino su qcs. zaželeti si kaj

II. (delati, izvršiti dejanje na splošno)

1. delati, delovati, opraviti, opravljati, storiti:
fare bene, male dobro, slabo delati, storiti
fare presto pohiteti, biti zgoden
fare tardi zakasniti, zamuditi, biti pozen
fare i fatti propri brigati se zase
fare molto, poco per qcn., per qcs. veliko, malo storiti za koga ali kaj
fa' tu ti odloči, ti poskrbi
non se ne fa nulla iz te moke ne bo kruha
non c'è niente da fare vse zastonj, nič se ne da storiti
non fa nulla nič ne de, nič hudega
non fare altro che stalno samo (nekaj delati), ne početi drugega kot:
non fa che brontolare stalno samo godrnja
saper fare znati kaj, vedeti kako, biti vešč (česa)
aver da fare imeti delo, biti zaposlen
farsela addosso podelati se v hlače (tudi pren.)

2. reči:
a un certo punto mi fa: »Hai proprio ragione!« kar naenkrat mi reče: »Prav imaš!«

III. (pred nedoločnikom)

1. (v vzročni rabi)
fare piangere spraviti v jok
fare credere qcs. a qcn. koga prepričati o čem
fare dormire una pratica ustaviti zadevo
vai a farti friggere pren. pog. pojdi se solit!

2. pustiti:
fammi pensare un momento pusti me, da malo premislim

IV. (prevzame različne pomene, odvisno od vsakokratnega predmeta)
fare legna priskrbeti si drv
fare fuoco zakuriti ogenj; pren. ustreliti, streljati
fare scuola učiti, poučevati; pren. biti zgled, učiti
fare un prezzo določiti, postaviti ceno
fare la bella vita lagodno, prijetno živeti
fare un colpo, un grosso colpo okrasti, oropati, udariti
fare giudizio spametovati se
fare coraggio, animo a qcn. bodriti koga
fare il nome, i nomi odkriti ime, imena, imenovati
fare lezione poučevati, učiti
fare la barba, i capelli obriti brado, ostriči lase
fare la pelle a qcn. koga ubiti
fare le tre, le dieci kazati tretjo, deseto uro (urni kazalec)
fare un saluto pozdraviti
fare buona accoglienza ljubeznivo sprejeti
fare festa slaviti, proslavljati
fare la festa a uno pren. ubiti, usmrtiti koga
fare la festa a una donna pren. posiliti žensko
fare foca, vela, fuga špricati šolo
fare una brutta, una bella figura osramotiti se, izkazati se
fare notizia biti na prvih straneh časopisov
fare caso a qcn., qcs. pripisovati komu, čemu pomembnost
fare la bocca a qcs. navaditi se na kaj
fare la fame trpeti lakoto
fare paura strašiti, vzbujati strah
fare il buono e il cattivo tempo pren. vedriti in oblačiti
fare fuori qcn. ubiti koga
fare colpo su qcn. pren. narediti vtis na koga, prevzeti koga
fare piacere a qcn. ugoditi komu
fare specie začuditi
fare schifo gabiti se
fare il callo a qcs. navaditi se na kaj
fare di cappello odkriti se (pri pozdravu)
fare tanto di cappello pren. dati klobuk dol (pokazati občudovanje)
non fare né caldo né freddo pren. prav malo brigati, puščati mlačnega, ne ganiti
non farcela ne uspeti
farla a qcn. komu jo zagosti
farla franca izmazati se
farla finita nehati; ubiti se

B) v. intr.

1. biti primeren, ugoden:
questo cappotto non fa per lui ta plašč ni primeren zanj

2. dopolniti se (v času):
oggi fanno dieci anni che è finita la guerra danes je deset let, odkar se je končala vojna

3. prijati, koristiti:
ti farebbe bene un po' di riposo koristilo bi ti malo počitka

4. (s predlogom a)
fare a pugni pretepati se
fare a coltellate obdelovati se z noži
fare a mosca cieca igrati se slepe miši

C) ➞ farsi v. rifl. (pres. mi faccio)

1. spreobrniti se, postati:
farsi protestante postati protestant
farsi in quattro pren. razčetveriti se

2. iti:
farsi presso približati se

3. postati:
farsi grande postati velik, zrasti

4. začeti pripovedovati:
farsi da lontano začeti pripovedovati od samega začetka

Č) v. intr. impers.

1. (izraža dovršitev nekega dogajanja)
ha già fatto notte znočilo se je že
fa giusto un mese che gli ho scritto točno mesec dni je, kar sem mu pisal
dieci giorni fa pred desetimi dnevi

2. biti (v zvezi z vremenskimi razmerami):
fa caldo toplo je
fa freddo hladno je

D) m

1. početje, ravnanje, delo:
ha un bel fare e insistere zaman se trudi in vztraja

2. drža, poteza, ton:
ha un fare distaccato drži se ravnodušno

3. začetek:
al fare dell'alba ob prvem svitu
sul fare della notte ko se začne nočiti, ob prvem mraku
PREGOVORI: chi la fa l'aspetti preg. kakor ti drugemu, tako on tebi
chi fa da se fa per tre preg. kdor sam naredi, naredi za tri

farina f

1. moka:
farina bianca bela moka
farina gialla koruzna moka
fior di farina najfinejša moka
non è farina del tuo sacco pren. to ni zraslo na tvojem zelniku
vendere semola per farina pren. komu kaj natvesti, prodajati kaj kot čisto zlato
farina netta, schietta pren. poštenjak
PREGOVORI: la farina del diavolo se ne va in crusca preg. nepošteno pridobljeno, hitro zgubljeno

2.
farina d'ossa kostna moka
farina fossile fosilna moka

fastīdiō -īre -īvī -ītum (fastidium) čutiti gnus, gnusiti se, gabiti se, biti zoprno, mrzeti komu kaj, priskuti se, z mržnjo zavreči (zavračati), — zameta(va)ti, zaničevati

1. fizično: Varr., Pl., Sen. ph., num esuriens fastidis omnia praeter pavonem rhombumque? H., f. olus, poculum H.

2. pren.
a) Pl., Luc. Q., Iust., non fastidivit eius amicitiam Ci., in recte factis fastidiunt Ci. so izbirčni, nisi quae defuncta videt, fastidit et odit H., eius preces L., fastidita verba O., non fastiditus si tibi, lector ero O. če ti ne bom nevšečen, f. nos, eorum mores Cu.; z inf.: nec mortis spectator esse fastidis Val. Max., f. legere Ph., discere Cu., admittere Petr. praestare hanc curam Q.; z ACI: est aliquis, qui se inspici, aestimari fastidiat L., plebs primo coeperat fastidire munus vulgatum esse L. ljudstvu ni bilo več všeč, da … ; pt. pf. fastīdītus 3 kot dep. (torej z act. pomenom): ne me putes studia fastiditum Petr.
b) šopiriti se, napihovati se: gloriosus fastidit Pl., vide ut fastidit simia Pl.

fatto¹ agg.

1. narejen, oblikovan, izdelan:
persona ben fatta postavna oseba
come Dio l'ha fatto gol, nag
è fatto così takšen je
com'è fatto? kakšen je?, kakšen je videti?
fatto di carne ed ossa iz mesa in kosti

2. zrel:
frutti fatti zreli plodovi
uomo fatto zrel človek
ragazza fatta zrelo, godno dekle
a giorno fatto, a notte fatta pren. ko je že dan, ko je že noč; pozno podnevi, ponoči

3. opravljen, izvršen, storjen:
ben fatto! odlično!
a conti fatti pren. končno, navsezadnje
è fatta ni pomoči; kar je, je
detto fatto rečeno, storjeno
è presto fatto takoj

4. primeren:
essere, non essere fatto per qcs., per qcn. biti, ne biti primeren za kaj, za koga
fatto apposta per qcs. kot nalašč za nekaj