Franja

spomínjati mentionner; faire penser à, rappeler, évoquer

spominjati koga na kaj rappeler quelque chose à quelqu'un, remémorer quelque chose à quelqu'un, remettre quelque chose en mémoire à quelqu'un
spominjati se se souvenir de quelqu'un, de quelque chose, se rappeler quelqu'un, quelque chose
tega se ne spominjam več cela ne m'est plus présent à l'esprit (ali à la mémoire)
če se prav spominjam si je me souviens bien, si j'ai bonne mémoire
kolikor se spominjam autant que je m'en souvienne, (literarno) autant qu'il m'en souvienne
spominja me na mojega očeta il me fait penser à mon père, il me rappelle mon père

spomínjati

spominjati koga na kaj recordar a/c a alg; traer a la memoria a/c a alg
spominjati se česa recordar a/c, acordarse de a/c
če se prav spominjam si mal no recuerdo, si no estoy trascordado
kolikor se spominjam que yo recuerde; según puedo recordar
to me spominja na neko zgodbico esto me recuerda cierta historia
ne se več dobro spominjati trascordarse de a/c
to močnó spominja na Cankarja esto recuerda mucho a Cankar

spōnsiō -ōnis, f (spondēre)

1. slovesna obljuba: voti Ci. slovesna zaobljuba, sklenitev slovesne zaobljube, slovesno narejena zaobljuba, sponsio appellatur omnis stipulatio promissioque Paul. (Dig.).

2. (kot držpr. t.t. pri pogodbah, zavezah, sklepanju miru idr.) slovesno narejena (sklenjena) obljuba, slovesna obveza, slovesno dana beseda, slovesno dano poroštvo (jamstvo, garancija), slovesno (dano) zagotovilo, slovesna pogodba, tudi osebna pogoditev, osebni sporazum, osebno doseženo soglasje, tj. pogodba, ki jo kak državni uradnik (oblastnik) sklene s kako državo na svojo roko: Icti. idr., sponsione se obstringere L., per indutias sponsionem faciunt, uti certo die legati domo proficiscerentur S. sklenejo slovesno pogodbo, se slovesno pogodijo, non … foedere pax Caudina, sed per sponsionem facta est L., sponsionem acceptam facere (dopustiti, dovoliti) Ci.

3. (kot jur. t.t.) sodna obveza ali pogodba, medsebojni (vzajemni) sodni dogovor, dogovor ali sporazum pred sodnikom, stipulacija, nekaka stava v civilni pravdi, narejena med strankama glede resničnosti njunih trditev; po tej obvezi oz. dogovoru je morala stranka, ki je pravdo izgubila, nasprotni stranki plačati stavljeno denarno vsoto: Val. Max., Petr. idr., qua sponsione pronuper tu exactus es Pl., sponsionem mille nummûm facere cum aliquo Ci. skleniti s kom dogovor za 1000 sestercijev, dogovoriti se s kom za sodno stavo za 1000 sestercijev, cum sponsionem fecisset, ni vir bonus esset Ci. ko je (bil) izjavil, da hoče plačati dogovorjeno denarno vsoto, če ni … , sponsione aliquem lacessere Ci. poz(i)vati koga na sodno stavo, spodbuditi koga k sodni stavi (o tožniku), vincere sponsione Ci. dobiti sodno stavo (= pravdo) (o tožniku), toda: vincere sponsionem Ci. dobiti sodno stavo (= pravdo) (o tožencu); metaf. o nesodnih stavah: sponsionibus (sc. inter Cleopatram et Antonium) factis Plin., Cleopatra sponsione provocavit insumere se posse in una cena HS centies Macr.; meton. pri takih stavah položena (stavljena) denarna vsota: appellabatur et pecunia et quae desponsa erat sponsa; quae pecunia inter se contra sponsum rogata erat, dicta sponsio Varr.

sporazúmen agreeing (z with), agreeable to, consenting, assenting, willing

biti sporazúmen z to agree to, to be agreeable to, to consent, to assent, to acquiesce
biti tajno sporazúmen to connive (at)
sporočite nam, prosimo, če ste sporazúmni z našimi pogoji please, let us know if you agree to our conditions

spreletéti, spreletávati

vročica me spreletava tengo escalofríos
strah ga je spreletel le entró miedo; se horrorizó; estuvo horrorizado
groza me spreleti, če pomislim na ... me da horror pensar en...

spreletéti to flash through

spreletela me je misel the thought flashed through my mind
strah me je spreletel I felt a shudder of fear
srh me spreleti, če ga pogledam it gives me the creeps to look at him

sréča (notranja) happiness, felicity; (muhasta) fortune; (slučajna) (good) luck, good fortune, lucky chance

veliko sréče! good luck!
na sréčo, k sréči fortunately, luckily, by a lucky chance
na slepo sréčo at random, at haphazard, at a venture, in a happygo-lucky way
vso sréčo! may good luck go with you!
najboljšo sréčo! the best of luck (to you)!
kolo sréče Fortune's wheel, the ups and downs of life
v sréči ali nesreči in weal or woe, for good or ill, come weal or woe
opoteča sréča chequered fortune
sprememba sréče (na slabše) change for the worse, reversal of fortune
(še) sréča, da... it's a piece of luck that...
prava sréča, da ste slučajno bili tam it's a blessing you happened to be there
vojna sréča contingencies pl of war
to (pa) je sréča! that's what I call good luck!
bila bi velika sréča, če... it would be a great slice of luck if...
to je pač moja sréča! (imam pač tako sréčo!) that's just my luck!
lahko govorimo o sréči we can consider ourselves lucky
sréča je hotela, da... as luck would have it...
imam sréčo I am in luck, I am lucky
nimam sréče I have no luck, I am out of luck
to se pravi imeti sréčo! that's what I call good luck!
imeti veliko sréčo to have much good luck
imeti več sréče kot pameti to be more lucky than wise
marsikdo ima več sréče kot pameti fortune favours fools
imeti nepričakovano sréčo (pogovorno) to strike oil
imeti vražjo sréčo to be dead lucky
imeti vedno sréčo pri kartanju to be always lucky at cards
imel sem sréčo I had a stroke of luck
iskati sréčo to seek fortune
če bo šlo vse po sréči if everything goes well
poskusiti sréčo to try one's luck, to take one's chance, to chance one's luck, (žargon) to chance it
to ti bo prineslo sréčo it will bring you good luck
poskusiti kaj na slepo sréča to have a go
napraviti kaj na slepo sréčo (pogovorno) to chance one's arm
dal sem si prerokovati sréčo I had my fortune told
vedeževati komu sréčo to tell someone his fortune
vsakemu se sréča enkrat nasmeje every dog has his (ali its) day
skaliti sréčo to mar someone's happiness
voščiti, želeti komu sréčo pri... to wish someone joy of...
pot do sréče je trnova arhaično no joy without annoy
kadar sem imel največ sréče, sem zaslužil X SIT in my heyday I earned X tolars
sréča me zapušča my fortunes are at a low ebb
zibati se v sréči to walk (ali to tread) on air
bogastvo samo nam še ne more nuditi sréče wealth alone cannot procure us happiness
vse mu gre po sréči (se mu obrne v sréčo) everything in the garden's lovely, arhaično all things conspire to make him happy
vsak je svoje sréče kovač every man is the architect of his fortune

sréča bonheur moški spol , félicité ženski spol , fortune ženski spol , chance ženski spol, familiarno veine ženski spol

na srečo, k sreči par bonheur, heureusement
na slepo srečo au petit bonheur, à l'aventure, au hasard
ki prinaša srečo qui porte bonheur
vojna sreča sort moški spol des armes
kolo sreče la roue de la Fortune
dobro srečo, veliko sreče! bonne chance!
kakšna sreča! quel bonheur!, quelle chance (ali veine)!
imeti srečo avoir de la chance (ali familiarno de la veine)
imeti vražjo srečo (familiarno) avoir une veine de pendu
imeti več sreče kot pameti avoir plus de chance que d'intelligence
imeti srečo v nesreči avoir de la chance dans la malchance
nimam sreče je n'ai pas de chance
sreča mu je naklonjena il est favorisé par la fortune
ima posebno srečo c'est un veinard (ali un chanceux)
sreča se mu je končno nasmehnila la chance lui a enfin souri
poskusiti (svojo) srečo tenter sa chance
prinašati srečo porter bonheur (ali chance)
če bo šlo vse po sreči s'il n'arrive rien d'ici là, à moins de (ali sauf) contretemps
sreča ga je zapustila la chance l'a abandonné
nič ne kali naše sreče rien ne trouble (ali ne gâche, n'assombrit) notre bonheur
biti na vrhuncu sreče être au comble du bonheur, être à l'apogée de sa fortune
želeti komu srečo souhaiter du bonheur à quelqu'un, souhaiter bonne chance à quelqu'un
vsak je svoje sreče kovač chacun est l'artisan de sa fortune
ni nesreče brez sreče à quelque chose malheur est bon

sréčen (-čna -o) adj.

1. felice; prospero; radioso:
počutiti se srečnega sentirsi felice
srečen zakon, srečna ljubezen un matrimonio, un amore felice
srečni časi tempi felici

2. (zelo vesel, zadovoljen) felice, contento:
srečen je, če ga pustijo pri miru è contento se lo lasciano in pace

3. fortunato; beato:
srečni dobitnik il fortunato vincitore
naredil sem izpit. Srečen ti! ho dato l'esame. Beato te!
pren. ne imeti srečne roke pri čem non fare una scelta felice, non imbroccare
roditi se pod srečno zvezdo nascere sotto una buona stella

4. (ki uspešno, ugodno poteka) felice; buono; fausto:
srečno pot! buon viaggio!
srečni dogodek il fausto evento

5.
srečen konec lieto fine, happy end

stabiliō -īre -īvī -ītum (stabilis)

1. utrditi (utrjati, utrjevati), pritrditi (pritrjati, pritrjevati), narediti (delati) kaj stabilno, stabilizirati: Enn. ap. Ci., Lucr., Col. idr., (sc. stipites) confirmandi et stabiliendi causā C., stabiliendae navis causā L. da bi ladja dobila trden položaj, stabilire dentes mobiles Plin.

2. metaf. utrditi (utrjati, utrjevati), ustanoviti (ustanavljati), utemeljiti (utemeljevati), ohraniti (ohranjati, ohranjevati) pri moči, vzdrževati, (za)varovati, (o)krepiti (okrepljati, okrepljevati), okovariti (okovarjati): Pl., Plin. idr., Tullius, qui libertatem civibus stabiliverat Acc. ap. Ci., stabilire rem publicam, leges Ci., nisi haec urbs stabilita tuis consiliis erit Ci., hoc probe stabilito et fixo Ci. če ta stoji trdno (neovržno, neovrgljivo), stabilire pacem et concordiam S. fr., libertatem L., regnum Cu., aliquem ad retinendam patientiam Gell. utrditi (utrjevati) koga pri ohranjanju potrpežljivosti, narediti (delati) koga vztrajno potrpežljivega.

Opomba: Sinkop. impf. stabilībat: Enn.

stabilni bočni položaj stalna zveza
medicina (o prvi pomoči) ▸ stabil oldalfekvés
Če je poškodovani nezavesten, ga damo v stabilni bočni položaj. ▸ Ha a sérült eszméletlen, stabil oldalfekvésbe kell helyezni.
Sopomenke: položaj za nezavestnega

stand^*2 [stænd]

1. neprehodni glagol
stati (na nogah itd.); dosegati stalno višino v stoječem položaju; postaviti se pokonci; biti nameščen, ležati, biti, nahajati se; stati na mestu, nehati se premikati, (za)ustaviti se; ostati brez sprememb, veljati tudi vnaprej, ne izgubiti moči (veljave); zadržati, obdržati svoj dosedanji položaj; zavzemati se (for za)
zagovarjati (for kaj)
zavzemati stanoviten odnos do česa; nasprotovati (against čemu)
upirati se; vztrajati, vzdržati, ostajati; oklevati, bati se (at česa)
ustrašiti se; sestajati (in iz)
skladati se, biti v skladu (with z)
kandidirati, biti kandidat (for za)
nabrati se, zbrati se; (za)pihati, pri(haja)ti (o vetru)
pogovorno stati, veljati; biti v prid (komu), koristiti
navtika pluti, držati se določene smeri (for, to proti)
stopiti (back nazaj)

stand! stoj!
stand at ease! vojska voljno!
stand fast! vojska, britanska angleščina mirno!, vojska, ameriško vod, stoj!
to stand aghast zgroziti se, osupniti
to stand alone (on an opinion) (o)stati sam (s svojim mnenjem)
to stand against s.o. postaviti se proti, uveljaviti se proti komu
to stand accused biti obtožen
to stand at attention vojska stati v pozoru
we stand by each other drživa skupaj
to stand by one's promise držati svojo obljubo
we will stand by whatever he says z vsem, kar bo rekel, bomo soglašali
to stand corrected uvideti, priznati svojo krivdo
to stand firm as a rock stati trdno kot skala
he stands six feet in his stockings sezut meri v višino (je visok) šest čevljev
to stand for an office potegovati se za (neko) službo
to stand for a constituency kandidirati za poslanca nekega volilnega okrožja
to stand for birth control zavzemati se za kontrolo rojstev (za načrtovanje družine)
I won't stand for this ameriško tega ne bom trpel (prenašal)
to stand for s.o. (with s.o.) potegniti se za koga, potegniti s kom
to stand gaping stati in zijati, zijala prodajati
to stand gasping stati in sopsti
to stand good ostati veljaven, obdržati svojo veljavo (vrednost)
my hair stood on end lasje so se mi naježili
to stand in line ameriško stati in čakati v vrsti
to stand in need of help potrebovati pomoč
to stand in terror of s.o. bati se koga
to stand model stati (biti) za modél
it stands me in 8 shillings a bottle pogovorno steklenica me stane 8 šilingov
to stand neutral biti, ostati nevtralen
the same objection still stands ta ugovor še vedno obstaja
he will not stand at murder on se ne bo ustavil pred umorom
to stand on one's head držati stojo na glavi
to stand on guard paziti se
don't stand on ceremony ne delaj ceremonij
to stand on ceremony paziti (gledati) na etiketo, ceremonialno se obnašati
to stand on one's own feet stati na lastnih nogah, figurativno opravljati svoje zadeve brez tuje pomoči
to stand on one's rights mnogo dati na svoje pravice
stand on me for that sleng zanesi se name glede tega!
she stands over the girl while she does her homework ona pazi na (nadzira) deklico, ko dela domačo nalogo
to stand pat sleng ostati trden
to stand the racket sleng plačati ceno, globo
to stand security (surety, sponsor) for s.o. biti porok, jamčiti za koga
to stand (as) sponsor (godfather) biti za botra
to stand still mirovati, ostati miren, ustaviti se
the thermometer stands at 30 barometer kaže 30
to stand to one's duty (vestno) opravljati svojo dolžnost
to stand to one's guns (one's colours) figurativno trdno vztrajati pri svojem (prepričanju, mnenju), vojska držati postojanko
to stand to one's oars pošteno, krepko zaveslati
to stand to reason biti čisto razumljiv (logičen)
with this horse we certainly stand to win (to lose) s tem konjem moremo le zmagati (izgubiti)
to stand to it that... vztrajati na tem, da...
to stand upon one's trial pravno stati, biti pred sodiščem
to stand (a) watch; navtika, to stand guard vojska biti na straži
to stand well with s.o. dobro se razumeti (shajati) s kom
the wind stands in the east veter piha z vzhoda
if it stands with honour če se sklada s častjo

2. prehodni glagol
postaviti; ustaviti; zoperstaviti se, upirati se (čemu); prenašati, prenesti, trpeti (koga, kaj); podvreči se, prestati
pogovorno dati (plačati) za; stati (biti) pred (čem)

to stand an assault vzdržati, upreti se napadu
I shall stand you in the corner (za kazen) te bom postavil v kot
I don't stand pain ne prenesem bolečine
I can't stand him ne morem ga trpeti
she cannot stand the sun ona ne prenese sonca
to stand a drink pogovorno dati za pijačo
to stand a chance imeti možnost (priliko, priložnost, upanje, šanso)
to stand one's chance tvegati
to stand all hazards vse tvegati
to stand the test prestati preizkušnjo, izkazati se, obnesti se
to stand trial biti obtožen
to stand one's trial biti zaslišan pred sodiščcm

stàr (stára -o)

A) adj.

1. vecchio; anziano:
star človek uomo vecchio; vecchio; persona anziana; anziano
biti star kot Metuzalem essere più vecchio di Matusalemme, di Noè; nareč. žarg. essere un matusa
koliko si star? quanti anni hai?
midva sva enako stara noi due abbiamo la stessa età

2. vecchio, stantio:
star kruh pane stantio

3. vecchio, stravecchio, invecchiato:
stari sir formaggio stravecchio
staro vino vino invecchiato

4. vecchio, antico:
stari običaji vecchie usanze
razvaline starega gradu le rovine del vecchio castello
zbirati stare rokopise fare raccolta di manoscritti antichi
stari Rim Roma antica
stara Avstrija la vecchia Austria

5. vecchio, straccio:
star avtomobil una vecchia auto
star papir carta straccia
staro železo ferri vecchi

6. pren. vecchio, provetto:
star voznik vecchio autista
star član društva vecchio socio
star znanec policije vecchia conoscenza della polizia

7. vecchio, originario:
stare rastlinske vrste počasi izginjajo le specie vegetali originarie vanno scomparendo

8. vecchio, annoso:
stari problemi questioni annose

9. (zastarel) antiquato, arretrato:
imeti stare nazore avere idee antiquate
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
na stare dni je moral beračiti da vecchio fu costretto a mendicare
človek starega kova, stare šole un uomo di vecchio stampo, di vecchio stile
biti star maček v čem saperla lunga in certe cose
stari mesec, stara luna luna vecchia
stari oče, stara mati nonno, nonna
stari starši nonni
ostati stara devica rimanere nubile, zitella
vrniti se v staro domovino tornare in patria
biti stara korenina essere un tipo robusto, nerboruto, gagliardo
to je stara pesem è sempre la solita solfa
pren. stara sablja vecchio commilitone
pejor. biti, spadati med staro šaro esser antiquato
staro leto l'ultimo dell'anno, S. Silvestro
varčevati za stara leta mettere da parte per la vecchiaia
stari zemeljski vek paleozoico
lingv. stara visoka nemščina antico alto-tedesco
stara cerkvena slovanščina paleoslavo
rel. stara zaveza Antico Testamento
hist. stari vek evo antico
hist. boj za staro pravdo lotte, rivolte contadine (XV-XVIII sec.)
star kot zemlja vecchio come il cucco
pejor. star pedantnež parruccone
star petdeset, šestdeset let cinquantenne, sessantenne
stari stric prozio
hist. stari Rimljan quirite
stari ženskar scapolo inveterato
stara coprnica megera
stara kripa trabiccolo
stara lokomotiva caffettiera
stara pokora (vecchio) bacucco
stara šara rigatteria, bric-à-brac
pren. stara škatla scarpa vecchia
lingv. stara tržaščina tergestino
stara turščina osmanli
PREGOVORI:
če se star panj vname, dolgo gori non vi è cosa peggiore che in vecchie membra il pizzicor d'amore
stara navada — železna srajca l'abitudine è una seconda natura

B) stári (-a -o) m, f, n
stari so posedeli okrog peči i vecchi sedettero attorno al fuoco
kaj pravi na to tvoj stari? che dice in proposito tuo padre?, il capo?
ostati pri starem rimanere immutato, come prima

stare^* v. intr. (pres. stō)

1. knjižno obstati

2. ostati, ostajati, biti:
starò fuori tutto il pomeriggio vse popoldne me ne bo

3. obotavljati se, muditi se

4. trajati

5. biti, najti se:
stare all'aria aperta, al chiuso biti zunaj, na prostem, biti notri, v zaprtem prostoru
stare in casa, a scuola biti doma, v šoli
stare in attesa čakati
stare a cena da qcn. biti na večerji pri kom
stare a tavola sedeti za mizo

6. biti, stati (v telesnem, duševnem, duhovnem stanju):
stare attento biti pozoren
stare buono, calmo biti dober, miren
stare in ginocchio klečati
stare in ansia, col cuore in gola biti v skrbeh
stare sulla difensiva držati, obnašati se defenzivno
stare sulle sue biti zelo zadržan

7. počutiti se:
stare bene, male počutiti se dobro, slabo; ekst. biti premožen, reven
come stai? kako se imaš? kako si kaj?

8. biti (na nekem mestu, pri nekem delu):
stare alla cassa biti, delati na blagajni
stare a guardia di čuvati, stražiti
stare a servizio služiti, delati

9. prebivati, stanovati, živeti:
andrò a stare in campagna preselil se bom na deželo
sta con i genitori živi pri starših
stanno in via Garibaldi stanujejo v Garibaldijevi ulici

10. biti, stati, nahajati se:
la villa sta in collina vila stoji vrh griča
non stare né in cielo né in terra biti brez zveze, nesmiselno

11.
stare a cuore pomeniti (komu)
stare a dieta biti na dieti
stare sulle spine biti v skrbeh
fatto sta che... v resnici pa, res pa je, da... (za podkrepitev trditve)
stando così le cose ker je pač tako, če je tako

12.
sta in me, in lui od mene, od njega je odvisno
sta a lui decidere on mora odločiti

13. biti (obstajati):
qui sta il difficile težava je v tem
tutto sta nel convincerlo bistveno je, da ga prepričamo

14. iti v (vsebina):
nella bottiglia ci sta un litro v steklenico gre liter
nello stadio ci possono stare cinquantamila persone stadion lahko sprejme petdeset tisoč gledalcev
non stare in sé dalla gioia pren. biti ves iz sebe od veselja

15. (stare + glagolnik izraža trajanje dejanja)
stavamo parlando di te o tebi smo se pogovarjali

16. (stare a + nedoločnik izraža izvršitev dejanja samega glagola)
stare a chiacchierare klepetati
stare a vedere pren. počakati (kaj bodo storili drugi)

17. (stare per + nedoločnik izraža skorajšnjost dejanja samega glagola)
sta per piovere vsak trenutek se bo ulilo
stare per dire hoteti reči, želeti povedati

18.
stare a držati se; prepustiti (v odobritev, presojo); podrediti se, pokoriti se (odobritvi, presoji):
stare ai fatti držati se dejstev
stare alle apparenze soditi po videzu
stare alla decisione dei giudici podrediti se sklepu sodnikov
stare alle parole di qcn. zaupati, verovati v besede nekoga
stare al proprio posto ne vtikati se v tuje zadeve
stare allo scherzo razumeti šalo
stando a quanto si dice kakor se govori

19.
stare bene počutiti se dobro; ekst. biti premožen; pristajati (obleka); biti primerno, spodobiti se; prav biti (komu) (izraz privoščljivosti):
il vestito ti sta molto bene obleka ti zelo pristaja
non sta bene sbadigliare in pubblico ne spodobi se zehati na javnem mestu
ben ti sta, così imparerai prav ti je, to te bo izučilo
sta bene v redu, prav, velja (pritrdilno)

20.
stare male slabo se počutiti; ekst. biti brez denarja, v slabem materialnem položaju; ne pristajati:
quella cravatta ti sta male tale kravata ti ne pristaja
stare male a quattrini biti brez ficka, biti na tesnem z denarjem

21.
stare con stanovati, živeti s kom, pri kom; biti s kom (v družbi); strinjati se s kom:
stare con i genitori živeti pri starših

22.
starci strinjati se s kom, pristajati na kaj; pustiti, puščati:
ci stai a fare una gita? ali se strinjaš, da gremo na izlet?

23.
lasciar stare pustiti, puščati pri miru; ne se dotikati; pren. ne meniti se za

stárost age, old age, oldness; advanced years pl; declining age

na stárost in one's old age
v stárosti od at the age of
prezgodnja stárost premature decrepitude
mož srednje stárosti a man of middle age
visoka stárost extreme old age
doživel je visoko stárost he lived to a great age
umrl je v visoki stárosti (v stárosti 20 let) he died at a great age (at the age of twenty years)
doseči visoko stárost to reach a great age, (pogovorno) to make old bones
sem njegove stárosti I am his age
ne kaže svoje stárosti he doesn't look his age
v tem poklicu človek ne doživi stárosti in that occupation men never reach a great age
on je palica moje stárosti (figurativno) he is the staff of my old age
če bi mladost znala, če bi stárost mogla... if one had an old head on young shoulders...

stick^*3 [stik]

1. prehodni glagol
prebosti, zabosti, zabadati; zaklati; nabosti, nasaditi, zadreti; zatakniti; iztegniti, pomoliti (out of iz)
natakniti (čepico) (on, to na)
naježiti; nalepiti, prilepiti (on, to na)
zamazati, pomazati; podpreti (rastlino) s kolcem
pogovorno vreči pri izpitu
figurativno spraviti (koga) v zadrego; zmesti; zaustaviti; podtakniti (s.th. on s.o. kaj komu)
sleng prevarati, oslepariti
sleng prenesti, vzdržati

2. neprehodni glagol
tičati; biti poln (česa); sršati, štrleti, moleti (out of iz)
(pri)lepiti se (on, to na, za)
zalepiti se, oprijeti se, prijemati se (to česa)
obtičati, ne se premikati, zatakniti se (tudi figurativno)
zagaziti; čvrsto sedeti (na konju)
pogovorno osta(ja)ti, vztrajati (at to pri)
držati se (to česa)
ostati zvest (by komu, čemu)
ne se pustiti odvrniti; biti zmeden, oklevati ustrašiti se (at ob, pred)

stuck to ameriško, sleng zaljubljen, zateleban v
stuck up sleng zmeden, zbegan
to stick at ustaviti se ob, oklevati, ustrašiti se ob
he sticks at nothing on se ničesar ne ustraši, njega nobena stvar ne zadrži
to stick bills lepiti lepake, plakate, plakatirati
stick no bills! plakatiranje prepovedano!
the boat stuck on a shoal čoln je nasedel na plitvino
she sticks to me like a bur ona se me drži (prime) kot klòp
to stick butterflies nabadati (nabosti) metulje
the door has stuck vrata so se zaskočila
to stick a flower in one's buttonhole zatakniti si cvetlico v gumbnico
to stick to a friend ostati zvest prijatelju
to stick to one's guns figurativno ostati zvest čemu, ne prelomiti besede
to stick one's head out of the window pomoliti glavo iz okna
they stuck to his heels prilepili (obesili) so se mu na pete
to stick one's hands in one's pockets vtakniti roke v žep
he sticks indoors on vedno tiči doma
to stick it sleng vzdržati, vztrajati
to stick to it oprijeti se, ne popustiti
to stick a knife into s.o.'s back zasaditi komu nož v hrbet
a man who will stick at nothing figurativno človek brez pomislekov, ki se pred ničemer ne ustavi
some money stuck to his fingers figurativno poneveril je nekaj denarja
to stick in the mud obtičati v blatu
stick my name down on the list zapišite moje ime v seznam!
the nickname stuck to him vzdevek se ga je prijel
he is always sticking his nose into my business vedno vtika svoj nos v moje posle (zadeve)
to stick a pig zaklati prašiča
to stick to the point ostati pri stvari, ne se oddaljiti od predmeta
he stuck me with a puzzle spravil me je v zadrego z (neko) uganko
I stuck him with that question s tem vprašanjem sem ga vrgel na izpitu
to stick to one's promise držati svojo obljubo
to stick a stamp on a letter nalepiti znamko na pismo
it sticks in my throat obtičalo mi je v grlu, ne morem pogoltniti; figurativno ne morem zaupati
if you throw mud enough, some of it will stick če zelo obrekuješ koga, bodo ljudje nekaterim teh klevet verjeli; tudi nedolžnost ni varna pred obrekovanjem
to stick to his word držati (svojo) besedo

Stimmengleichheit, die, neodločen izid glasovanja; bei Stimmengleichheit če je izid neodločen

stloppus -ī, m onomatop. beseda glasu, ki se sliši, če udariš na napeta lica, plask, plosk: Prisc., Nec stloppo tumidas intendis rumpere buccas Pers.

stō, stāre, stetī, stātūrus (iz *stāHi̯ō-, indoev. kor. *staH- stati; prim. skr. tíṣṭhati (on) stoji, sthítiḥ = lat. statiō, stitáḥ stoječ, gr. ἵ-στημι [iz *σί-στημι], aor. ἔ-στην postavil sem se, stal sem, στάσις = lat. statiō, στήλη steber, ἱστός jadrnik, jambor, στατός postavljen, lat. si-stō, statuō, statim, statiō, status -ūs, stabilis, stabulum, stāmen, stāgnum, dē-stinō, īn-staurō, re-staurō, anti-stes in super-stes (*anti-sta-t-s, *super-sta-t-s), Stator, osk. staít = stat, staíet = stant, stahint = stant, eestínt = exstant, statús = status, statif = statua, umbr. stahu stojim, volskovsko statom = statutus, consecratum, sistiatiens = statuerunt, sl. stati, stan, obstoj, postaja, stol itd., lit. st ó ti [stoju] postavim se, stopim, statùs stoječ, got. staths = stvnem. stat = nem. Stätte, stvnem. stān ali stēn = nem. stehen, ang. stand, got. stols = stvnem. stuol = nem. Stuhl) stati, in sicer

I.

1. stati pokonci, kje stati, biti, muditi se, zadrž(ev)ati se kje, biti postavljen ipd. (naspr. sedeti, ležati, biti prevrnjen, zvrnjen biti, iti, hoditi)
a) (o osebah): Ter., Plin., Amm. idr., hi stant ambo, non sedent Pl., cum virgo staret et Caecilia in sella sederet Ci., stantes plaudebant Ci. stoje(č), stans ac rectus homo (naspr. humilis et ad terram more quadrupedum abiectus) L., vulgi stante coronā surgit … Aiax O., cui standi vulnera vires non dederant O. (o)stati na nogah, (o)stati pokonci, versūs dictabat stans pede in uno H. Kje? z adv.: hic foris Pl., hinc procul Ter., procul Tib., propius H., stat super O. zgoraj, na vozu; s predik. adj. (pt.): qui proximi steterant C., propior, proximus ut steterat O., stant longis adnixi hastis V.; s praep.: ad curiam, ad ianuam Ci., ad fores Cu., ad undam V.; (o strežnikih, natakarjih): Ter., ad cyathum H., Suet., ad pedes Suet., neque pueri eximia facie stabant C. Gracchus ap. Gell.; ante aedes Pl., ante ostium Ter., ante pedes alicuius V., ante oculos V., O.; post aulaea Cu.; circum senatum Ci.; orantem iuxta Stat.; in atriis Pl., in conspectu senatūs Ci. ali exercitūs Cu., propter in occulto Ci., in primis C., in acie Cu., in litore O.; nunc ego inter sacrum saxumque sto Pl. (preg.; gl. sacrum -ī, n pod sacer); z abl.: stat arduus arce O.; pass. impers.: quid agitur? statur Pl., Ter.
b) (o neživih subj.): luna, uti exorta est, stat Pl., stramenta stantia in segeti relinquit Varr., quorum statuae steterunt in rostris Ci., ne pede proruas stantem columnam H., stabat acuta silex V., saxo stant antra O., stabat in his (sc. lucis) ingens quercus O., stat silva O., flentes stabant ad flumina silvae Stat., stans tela, stantes telae O. pokonci stoječa statva, pokonci stoječe statve, stabant sine ignibus arae O., stant arae Manibus O. so postavljeni, so pripravljeni, aedificat muros. … Stabat opus O. je stalo (= je bilo) dokončano (dogotovljeno), iam stabant Thebae V. že so stale (= bile) dozidane; v istem pomenu tudi: moenia iam stabant O., stet Capitolium fulgens H.; iam stare ratem Val. Fl. ladja da že stoji gotova = ladja da je že zgrajena; meton.: aëneus (kot bronast kip) ut stes H., levi de marmore tota stabis V. boš stala kot kip iz gladkega marmorja; pren.: in operum primordio stare Cu. zače(nja)ti se; omnis in Ascanio cari stat cura parentis V. ali stat salus in armis Val. Fl. ali vigili stant bella magistro Sil. stoji (stoje) na (čem), je odvisna od; nec, quae te circum stent pericula, cernis? V. te obdajajo, ti pretijo, ti grozijo; securus, cadat an recto stet fabula talo H. naj igra propade ali se obdrži na odru = ali ugodi, illi … hoc (abl.) stabant H.

2. occ.
a) (kot voj. t.t.) stati = biti (raz)postavljen, biti razvrščen, stati (v vrstah), biti pod orožjem: ante signa Cu., in ulteriore ripa Cu., pro porta L., ut … arma sua quisque stans incumberet S. fr. v vojaški postavitvi, centuriones ex eo, quo stabant, loco recesserunt C., in Asia totius Asiae steterunt vires L., Eumenes rex Attalusque cum omni manu sua ab tergo inter postremam aciem ac vallum steterunt L., primo haud impares stetere acies L., circum hos utrimque phalanges stant densae V., hosti ante exspectatum positis stat in agmina castris V. proti sovražnikovim četam pred postavljenim taborom, cum milites ieiuni sub armis stetissent Auct. b. Afr., Pompeium in acie stetisse Auct. b. Hisp., stetit acies in armis Sen. tr.
b) (o ladjah) stati (na mačku, na sidru), biti zasidran: Fl., classis stat ad Uticam C., stabat classis in salo ad Leptim Auct. b. Afr., lembi, qui in Strymone stabant L., stant litore puppes V., classe divisā pars in salo ad ostium portūs in ancoris stetit L., qua (sc. nocte) propter vim tempestatis stare ad ancoram in salo Romana classis non posset L.
c) (o stvareh) kvišku moleti, (kvišku) strmeti, kvišku gledati, dvigati se, štrleti, strčati, pokonci stati, (o laseh) sršeti, ježiti se: stat turris ad auras V., segetis canae stantes percurrere aristas O., stantes oculi O. izbuljene, hic stare papillas Luc. ap. Non., ut stent perpetuo mammae Plin.; cui stant in vertice cristae O., ut geminae stant vertice cristae V., steteruntque comae V., stabantque comae O., stant fulti pulvere crines Stat.; z abl. strčati od česa, poln biti česa, biti napolnjen ali prekrit s čim: Sis. ap. Non., Tit. ap. Non., Stat., Cl. idr., stat ager sentibus Caecil. ap. Non., stat sentibus fundus Luc. ap. Don., cupressi stant rectis foliis Enn., stant pulvere campi Enn. ap. Porph., pulvere caelum stare vident V., stant lumina flammā V. oči se iskrijo (bleščijo), quibus integer aevi sanguis … solidaeque suo stant robore vires V. in ki imata še obilo čilih moči (= s čilimi mišicami in živci, s čilimi kitami), katerih moči so še vedno zdrave in čile, stant pectora toris O., vides, ut altā stet nive candidum Soracte H.; abs.: stant castaneae V. so polni (sadja); v obscenem pomenu stati, biti nabrekel, biti otrdel (o moškem spolovilu): Mart., Ap.
d) biti naprodaj, prodajati se, nastavljati se, biti na razpolago za denar (o vlačugah, blodnicah): stat meretrix certo cuivis mercabilis aere O., olenti in fornice stare H., nudum olido stans fornice mancipium Iuv.; (z določilom cene) stati (z dvojnim pomenom: a) stojim in b) stanem): Val. Max., sit argumento tibi gratis stare navem Ci. da te nič ne stane, Polybius scribit centum talentis eam rem Achaeis stetisse L., quae neque magno stet pretio neque cunctetur … venire H.; pren.: periculum vitae meae tuo stat periculo Pl. se kupi (se dobi) za tvojo nevarnost, haut illi stabunt Aeneia parvo hospitia V., stabunt tibi tua foedera magno O., heu quanto regnis nox stetit una tuis O., tantulo inpendio ingens victoria stetit Cu., haud scio an magno detrimento certamen staturum fuerit L., multo sanguine ac volneribus ea Poenis victoria stetit L., damnavit multo staturum sanguine Martem Mart., sanguine quippe si renuat … marito statura obsequia Sil., utrique vindicta libertatis morte stetit Vell., tunc res immenso placuit statura labore Lucan., nulla pestis humano generi pluris stetit Sen. ph.

3. metaf.
a) α) stati (biti) na strani koga, potegniti, vleči s kom, potegniti se za koga, biti zaveznik koga, biti za koga, držati s kom, držati se koga, biti privržen komu, biti privrženec (pristaš) koga, biti komu ob strani, biti zvest komu, pomoči (pomagati) komu, zavze(ma)ti se za koga, kaj, sodelovati s kom; s praep. cum: quae (sc. pars) cum Romanis stabat L., capita nominis Latini stare ac sentire cum rege videbant L., cum di prope cum Hannibale starent L., vobiscum me stetisse dicebat Ci.; pren.: fortuna cum barbaris stabat L., victoria stat tecum O., stant mecum vota sororis O.; s pro: Vell., Sen. ph., Q. idr., stare pro nobis O., pro meliore causa Cu., ruina partium, pro quibus steterat L. fr. za katere se je (bil) potegnil, stabat pro templo V. bil je čuvar (čuvaj, varuh) svetišča; pren.: si pro mea patria ista virtus staret L., ni pro iure gentium … stetisset fortuna L., stabit pro signis iusque piumque tuis O., stabat pro partibus invicta fortuna Fl.; z in z abl.: Graeci, qui in Darei partibus steterant Cu.; klas. večinoma z a(b): a senatu et a bonorum causa Ci., coacti sunt ab iis stare, quos reliquerant N.; včasih z adv. ali adv. abl.: hinc stas, illim causam dicis Pl., eventus belli … unde (gl. to besedo) ius stabat, ei (sc. populo) victoriam dedit L., ut, unde stetisset, eo se victoria transferret Iust., aliunde stet semper, aliunde sentiat L., Iuppiter hac stat V. β) v nasprotnem pomenu = stati (biti) na nasprotni strani, biti pri nasprotni stran(k)i, biti član (pristaš, sodelavec) nasprotne strani, biti nasprotnik koga, česa, nasprotovati, upirati se komu, čemu, postaviti (postavljati) se po robu komu, čemu, biti proti, protiviti se, zoprvati komu, čemu, biti zoper koga, kaj ipd.; z adversus: quemadmodum Antiochi Philippique bello pro vobis adversus reges, sic nunc pro rege adversus vos stetimus L., qui nobiscum adversus barbaros steterunt N., quod adversus populi commoda … steterat N.; z in z acc.: Mulciber in Troiam, pro Troia stabat Apollo O., nec steterunt in te virque paterque meus O.; s contra: cum saepe a mendacio contra verum stare homines consuescerent Ci., his ubi … dictis … Latinum contra stare videt V., simulatione contra Pompeium et Caesarem, animo pro Caesare stetit Vell.

4. stat per aliquem stati kaj na kom, biti kaj na kom, biti kaj odvisno od koga, v moči koga biti kaj, od oblasti (volje) koga biti kaj odvisno, kdo biti kriv ali vzrok za kaj; abs.: Dig., non per me stetit, sed per illud Q.; večinoma z ne, quominus (quo minus) ali quin: ostenderent prioribus proeliis per duces, non per milites stetisse, ne vincerent L., quasi per ipsum staret, ne redderetur Suet., ne pater per me stetisse credat, quo minus hae fierent nuptiae Ter., ubi cognovit per Afranium stare, quo minus proelio dimicaretur C., apparuit nihil per alteros stare, quo minus incepta persequerentur L., quoniam per eum non stetisset, quin praestaretur (sc. fides) L., per ceteros non stetit, quin vere responderet Cu.; redkeje z ut: Plin. iun., Ps.-Q. (Decl.) ali z inf.: si per eum non stetit parere defuncti voluntati Dig. —

II.

1. mirno stati, mirovati, biti miren, biti nepremičen, ne ganiti se, ne premakniti (premikati) se, obstati, posta(ja)ti na mestu: abi intro, noli stare Pl., quid stas, lapis? Ter., state viri! quae causa viae? V., stat pecus omne metu mutum V., stare loco nescit (sc. equus) V., taurus vaccā ademptā stare nequit O. nima ne miru, ne pokoja, se ne umiri; pren. o neživih subj.: statim stant signa (= sidera) Pl.; videsne navem illam? stare nobis videtur, at iis, qui in navi sunt, moveri haec villa Ci., utinam res publica stetisset, quo coeperat, statu Ci., nihil, quo stat loco, stabit, omnia sternet … vetustas Sen. ph.; mea si staret navis in Oceano Pr.; seu stabit seu profluet umor V., cum placidum ventis staret mare V., stantia freta, stantibus aquis O., stat glacies iners menses per omnes H. se ne gane, stat fracto dolio vinum Sen. ph.; veluti stet volucris dies H., non segnis stat remeatve dies Tib.; diu pugna neutro inclinata stetit L. ali ibi aliquamdiu atrox pugna stetit L. bitka je stala = ni bila odločena, ni prišlo do končne odločitve; tako tudi: ita anceps dicitur certamen stetisse L.; cur … ad patrios non stant tua lumina vultus? Stat. zakaj … tvoje oči ne prenesejo očetovega obraza, zakaj ne moreš (po)gledati očetu v obraz?

2. obstati, (za)ustaviti se, (ob)tičati, zastati, ne premakniti (premikati) se: stetit aequore puppis V., bos stetit O., omnis stetit imo volnere sanguis V. ali in venis stetit haesitque sanguis Sen. tr. je zastala; tako tudi: stabant profluvia sanguinis Arn.; ossa sed inter ferreus ad costas alto stat volnere mucro V., hic hasta Aeneae stabat V., stetit illa (sc. hasta) tremens V., hasta stat terrā O., hasta stetit medio tergo O., missum stetit inguine ferrum O. —

III.

1. (kot voj. t.t.) trdno stati, držati se (na mestu), vztrajati, osta(ja)ti (na mestu): in gradu Ci., O. ali gradu fixo, vestigiis fixis Amm., in eodem vestigio stabant Cu., qui (sc. miles) steterit (naspr. abiecto scuto fugiat) Ci., Afraniani, quod … comminus tamdiu stetissent et nostrorum impetum sustinuissent C., Tarquinius, novus hostis, non stetit solum, sed etiam ab sua parte Romanum pepulit L., manet inperterritus ille … et mole sua stat V. trdno stoji ob svoji moči (oprt na lastne moči), stoji trdno kakor skala, state, o miseri Sil.

2. occ. (neomajno) stati, obsta(ja)ti, dolgo trajati, dolgo stati, obdržati se, ohraniti (ohranjati) se (o zgradbah, mestih idr.): nec arae patriae domi stant Enn. ap. Ci., nec domus ulla nec urbs stare poterit Ci., stantibus Hierosolymis Ci., Troia nunc stares V., stare diu Thebas O., stantibus templis deorum L., ut praeter spem stare muros viderunt L., stantia moenia (naspr. ruinae muri) L., aedes sacrae stantes (naspr. aedium sacrarum ruinae) Sen. ph., quam si dura silex aut stet Marpesia cautes V.; pren. (pesn.) nam stare aut crescere debent munera Mart. ostati nespremenjena, stans vultus Sil. negiben, nespremenljiv, ki ne trene, kamnit, okamenel, te longā stare senectā … velim Sil. da bi živel do visoke starosti, da bi dočakal visoko starost.

3. metaf.
a) držati se, obdržati se, obsta(ja)ti, ohraniti (ohranjati) se, imeti položaj (naspr. concidere, corruere, titubare): quae si valuissent, res publica staret, tu tuis flagitiis concidisses Ci., qui me stante stare non poterant Ci. dokler sem ohranjal svoje dostojanstvo, cum in senatu pulcherrime staremus Ci. ep., si stare non possunt, corruant Ci. če se ne morejo (ob)držati ob svojih gmotnih razmerah, naj propadejo = naj napovedo bankrot (stečaj), tantisper tutela muliebri … res Latina et regnum avitum … stetit L., qua (sc. virtute) una hoc bello res publica stetit L., pari fastigio stetit in utraque fortuna (v sreči in nesreči) N., dum stabat regno incolumis V., dum res stetit Ilia regno (ob kraljestvu, kraljevski oblasti) V., di, quibus (= per quos ali quorum ope) imperium hoc steterat V., apud memores veteris stat gratia facti V., stant belli causae V. vzroki vojne so (trdno) utemeljeni, famā bella stare Cu. stojijo = temeljijo na govorici, stamus animis Ci. trdnega duha (srca) smo, stas animo H. pri zdravi pameti si, pameten si, stat nulla diu mortalibus usquam, fortuna titubante, fides Sil.
b) osta(ja)ti pri čem, držati se česa, držati, izpolniti (izpolnjevati) kaj; nav. s samim abl.: stant sententiā Pl., stare censoris opinione, conventis, illis promissis, suis iudiciis Ci., meo iudicio, condicionibus Ci. ep., si qui eorum decreto non stetit C., stare civili exercitu, legibus dictis, fide, pacto L., staturus eo, quod plures censueritis L.; pass. impers.: si priore foedere staretur L., eo stabitur consilio L., convenit, ut eo, quod censuisset senatus, staretur L., nunc famā rerum standum est L., ut coeant … eoque, quod maior pars eorum decreverit, stetur Cu., si verbis legis stari non potest, voluntate standum est Q., qui … alieno iureiurando stari quam suo mavult Q.; redkeje z in z abl.: stare in sententiā L., in fide Ci., stare oportet in eo, quod sit iudicatum Ci., sin in eo, quod ostenderat, non stat Ci. ep.; z dat.: stare arbitri sententiae, conventioni, emptioni, rei iudicatae, voluntati patris defuncti Icti.
c) stati = biti trdno določen, biti trdno sklenjen, biti gotov, držati, biti dognan: tempus rei agendae nondum stare L., stat sua cuique dies V., stat sententia Ter. ali sic stat sententia O. sklenjeno je (tako), modo nobis stet illud Ci. ep.; stat sententia z inf. trdno sklenjeno biti, trdno skleniti, odločiti se: stat sententia tradere mecum … patriam O.; tako tudi brez subst. sententia: stat caput obiectare periclis V., stat casus renovare omnes V., stat rumpere vincla tori O., stat pectore fixum Aeetae sociare manus Val. Fl., mihi stat alere morbum desinere N. trdno sem sklenil; stat z ACI: quos ut seponi stetit Sil.; z odvisnim vprašanjem: neque adhuc stabat, quo potissimum (sc. convertamus) Ci. ep., non stat, quid faciamus L. ni dognano.

Opomba: Pf. stĕtĕrunt: V., O., Pr., Stat.; sup. stā̆tum po: Prisc.

stōmaco m (pl. -chi, -ci)

1. anat. želodec:
stomaco debole, delicato slaboten, občutljiv želodec
stomaco forte močen želodec
avere uno stomaco di ferro, di struzzo imeti nojev želodec
avere qcs., qcn. sullo stomaco imeti kaj, koga v želodcu; česa, koga ne prebaviti
dare di stomaco bruhati
fare stomaco, rivoltare lo stomaco obračati želodec; pren. zagnusiti, priskutiti
fare qcs. contro stomaco narediti kaj brez volje
riempire, riempirsi lo stomaco pog. polniti želodec, jesti

2. pren. pog. pogum, korajža:
a sopportare certa gente ci vuole un bello stomaco če hočeš prenesti nekatere ljudi, potrebuješ precej korajže
aver lo stomaco di fare qcs. drzniti si kaj narediti