-
čàkljār -ára m čolnar, ki ravna z drogom s kavljem
-
čákljati -ām vlačiti z drogom čolne k sebi, vleči čoln k sebi, vlačiti predmete iz vode: on ide ivicom zagata do ljudi koji čakljaju dugim čakljama šel je po robu jezu do ljudi, ki so z dolgimi drogovi vlačili nekaj iz vode
-
čaktàrāš -áša m oven vodnik z zvoncem
-
čalàmpure ž mn. dial. volnene nogavice z usnjenim podplatom
-
čàpār -ára m vrsta goloba z močnimi kremplji
-
čàprazi m mn., čàprage ž mn. (t. čapraz) okrasne vrvice z velikimi gumbi na moških oblačilih v ljudski noši
-
čàrapast -a -o nogavičast, z nogavicami: čarapast konj belonogi konj
-
čȁrdāk m (t. čardak, perz.)
1. gosposki dvorec, navadno dvonadstropna hiša, obdana z vrtom, letnikovec, v balkanskem okolju
2. velika soba v nadstropju orientalske hiše, z balkonom na ulico
3. lesena zgradba na stebrih, sušilnica za koruzo
4. obmejna stražnica, opazovalni stolp na državni meji, nekdaj; čardak ni na nebu ni na zemlji nekaj, kar obstaja samo v domišljiji
-
čardàklija ž (t. čardakly)
1. brajda, trta, ki se vzpenja na drevo, na hišo, na čardak ali je speljana kot senčnica: viju se -e po usamljenoj dunji, šljivi; uđe u hodnik koji je činila čardaklija orezanih loza
2. velika soba v nadstropju orientalske hiše, z balkonom na ulico
3. hiša z zidanim pritličjem in lesenim nadstropjem
4. m obmejni stražar v Vojni krajini, čardaklija
-
čaròjice čaròjicā ž mn. koledniki, pustne šeme z živalskimi maskami, ki v predbožičnem času in pozneje pravosl., deloma katol. in muslim. po vaseh pobirajo darove
-
čàtma ž (t. čatma)
1. stena, zid iz protja, pleteri ali letev, ometan z blatom, ilovico
2. najvišje, iz lesa narejeno nadstropje: kula mu je od sedam bojeva, a osma je čatma od drveta
-
čàvlen -a -o okovan z žeblji: čavlen put gl. čavlenik
-
čȅporiti -īm dial. kopati z nogo: knezovi ćute i čepore nogama
-
čèrsati se -ām se (lat. cerussa) šminkati se z belilom, z rdečilom
-
čésnica ž božična pogača z vmešanim zlatnikom ali srebrnikom
-
četvoròvōlnī -a -o z dvema paroma volov: -a kola
-
čȅvra ž, čȅvre -eta s, čȅvrić m, čèvrma ž (t. čevre) dial. z zlato ali srebrno nitjo vezena ruta, poročno darilo
-
čìftast -a -o z dvema belima lisama na čelu: čiftast konj
-
čínjati čînjām
I.
1. začenjati z metanjem činja, kamna, kopja, prim. činj
2. začenjati: kad činja da ore, a noge mu utonu u brazdu
II. činjati se dozdevati se: sunčev zrak mi se činja kao od leda
-
čȉpa ž dial.
1. ovca, koza z majhnimi seski
2. nizka trava, ki se težko kosi