Franja

svój (za 3. osebo) su , (poudarjeno) suyo

on (ona) ljubi svojo mater él (ella) quiere (ama) a su madre
biti sam svoj gospod no depender de nadie
(otroka) vzeti za svojega adoptar, prohijar
vsakemu svoje a cada uno (ali a cada cual) lo suyo

swallow² [swɔ́lou]

1. samostalnik
žrelo, grlo; požiranje, požirek
geologija (kraški) požiralnik
figurativno apetit, požrešnost, pohlep, poželenje

a swallow of water požirek vode
to drink s.th. at one swallow izpiti kaj na dušek

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
požirati, požreti, goltati, pogoltniti (tudi figurativno)
zadušiti, potlačiti (jezo); preklicati; verjeti (kaj), biti lahkoveren; pohlepno čitati; mirno trpeti, prenesti (žalitev); priključiti si (tuje ozemlje)

to swallow the anchor navtika, sleng obesiti mornarski poklic na klin
to swallow the bait pogoltniti vabo (trnek), figurativno vgrizniti v vabo, dati se speljati, iti na limanice
to swallow a camel figurativno verjeti nekaj neverjetnega; mirno trpeti, prenesti (kaj)
to swallow an insult pogoltniti žalitev
to swallow a story verjeti neresnično zgodbo
to swallow a tavern token figurativno opi(ja)niti se
to swallow one's words figurativno preklicati, nazaj vzeti svoje besede
he swallowed the wrong way zaletelo se mu je

syngrapha (syngrafa) -ae, f (tuj. συγγραφή) rokopis, lastno pisanje, dolžno pismo, zadolžnica, obveznica, menica: G., Amm. idr., ex syngrapha agere cum populo Ci., ex syngrapha ius dicere Ci., cedere alicui aliquid per syngrapham Ci., syngraphas facere cum aliquo Ci. vzeti (jemati) od koga izdane menice, quod ei per (na) syngrapham credidisti Ci.

šála joke, fun, jest; sport; pleasantry; buffoonery

šále pl jokes
v šáli in jest, jestingly, in sport, for fun, jokingly
za šálo, zaradi šále for fun, by way of a joke
brez šále!, šálo na stran! joking (ali jesting) apart!
stara, obrabljena šála stale (ali ancient) joke, chestnut
nespodobna, obscena šála indecent (ali risqué, blue) joke, dirty (ali ribald, obscene) story
pisec šál za radio ali televizijo gag writer, ZDA gag man, žargon gagster
surova, neslana šála horseplay, practical joke
to ni šála (figurativno) this is no (ali not a) laughing matter
nisem razpoložen za šále I am not in the mood for trifling
on je predmet šál he is the butt (of ridicule)
z njim ni šále he is not to be trifled with
bila je samo šála it was only in (ali for) fun
govoriti v šáli to be jesting
to sem naredil za šálo I did it for a lark
on razume šálo he knows how to take a joke
on ne razume šále he can't take a joke, he's got no sense of humour
reči v šáli to say something in jest
pretiravati šálo to carry a joke too far
vzeti za šálo to treat as a joke
ni razloga za zbijanje šál there is no cause for laughter, this is no laughing matter
zbijati šále to crack jokes
zbijati šále s kom to poke fun at someone, to make merry with someone, to make sport of someone
šála leti nanj, na njegov račun the joke is on him

šol|a [ó] ženski spol (-e …)

1. die Schule (baletna Ballettschule, celodnevna Ganztagsschule, Tagesschule, dekliška Mädchenschule, delovna Arbeitsschule, deška Knabenschule, dopisna Fernschule, eksperimentalna Versuchsschule, elitna Eliteschule, enotna Einheitsschule, glasbena Musikschule, gospodinjska Haushaltungsschule, gradbena Bauschule, hotelska Hotelfachschule, industrijska Werkschule, izbirna Angebotschule, Wahlschule, jezuitska Jesuitenschule, kmečka gospodinjska Landfrauenschule, latinska Lateinschule, ljudska Volksschule, mala Vorschule, meščanska Bürgerschule, Hauptschule, mornariška Marineschule, nedeljska Sonntagsschule, obratna poklicna Betriebsberufsschule, obrtna Gewerbeschule, obvezna Pflichtschule, osnovna Elementarschule, Volksschule, Grundschule, petdnevna Fünftageschule, pevska Singschule, plesna Tanzschule, podeželska Landschule, poklicna Berufsschule, poljedelska Landbauschule, pomorska Seefahrtschule, pomožna Hilfsschule, posebna Sonderschule, privatna/zasebna Privatschule, rudarska Bergschule, samostanska Klosterschule, Ordensschule, središčna Mittelpunktschule, Zentralschule, strokovna poklicna Berufsfachschule, strokovna Fachschule, strokovna za gozdarstvo Forstfachschule, tehniška Technikerschule, trgovska Handelsschule, verska Bekenntnisschule, Religionsschule, Konfessionsschule, vojaška Heeresschule, Militärschule, vrtnarska Gartenbauschule, waldorfska Waldorfschule, zgledna/vzorna Musterschule, župnijska Pfarrschule, petja Gesangschule, Singschule, risanja Zeichenschule, šivanja Nähschule, za medicinske sestre Schwesternschule, za slabovidne Sehbehindertenschule, Blindenschule, za slušno prizadete Gehörlosenschule, za tolmače Dolmetscherschule, z internatom Internatsschule), die Lehranstalt
… šole Schul-
(konec der [Schulschluß] Schulschluss, obiskovanje der Schulbesuch, oblika die Schulform, vodja der Schulleiter, uprava die Schulverwaltung, urejanje prometa v bližini die Schulwegsicherung, ustanovitelj der Schulträger, vodenje die Schulleitung, začetek der Schulbeginn, Schulanfang, zapustitev der Schulabgang)
dijak/dijakinja šole za … der …-schüler/ die …-schülerin (šole za medicinske sestre Schwesternschülerin, meščanske šole Hauptschüler, Hauptschülerin, osnovne/ljudske šole Volksschüler, Volksschulerin, pomožne šole Hilfsschüler, Sonderschüler, Hilfsschülerin, Sonderschülerin, samostanske šole Klosterschüler, Klosterschülerin)
učitelj pomožne šole der Hilfsschullehrer
učitelj posebne šole der Sonderschullehrer
naveličan šole schulmüde
bolan zaradi šole schulkrank

2.
srednja šola die höhere Schule, Mittelschule (srednja tehnična höhere Berufsfachschule)
visoka šola Hochschule
višja/visoka strokovna šola Fachhochschule
| ➞ → visoka šola

3.
šola v naravi die Schulsportwoche, Schullandwoche

4.
dokončana/zaključena šola der …-[schulabschluß] schulabschluss
(osnovna [Volksschulabschluß] Volksschulabschluss), die Reife, …-reife (meščanska mittlere Reife, strokovna Fachschulreife)

5. stavba: die Schule, das Schulgebäude

6.
radijska šola das Funkkolleg, der Schulfunk
televizijska šola das Telekolleg
šport plezalna šola der Klettergarten

7. (stroka) die Schule
filozofija Frankfurtska šola die Frankfurter Schule
kirenajska šola kyrenäische Schule
mnenje šole die Schulmeinung

8.
figurativno stara šola die alte Schule
dobra šola eine gute Schule, eine Warnung
trda šola eine harte Schule
drago plačati šolo Lehrgeld zahlen müssen
|
iz šole aus der Schule, von der Schule (poznati iz šole von der Schule kennen)
izključiti iz šole von der Schule weisen
priti/prihajati iz šole aus der Schule kommen
vreči iz šole feuern, aus der Schule werfen
vzeti iz šole aus der Schule nehmen/fortnehmen
znanje iz šole Schulkenntnisse množina
iti na drugo šolo die Schule wechseln
prepisati na drugo šolo (ein Kind) ausschulen, umschulen
prehod na drugo šolo der Schulwechsel
pred šolo vor der Schule
strah pred šolo die Schulangst
v šoli in der Schule, schulisch, (interni) innerschulisch
v šolo in die Schule
težave v šoli Schulschwierigkeiten množina
v šoli pridobljeno znanje Schulkenntnisse množina
hoditi v šolo zur Schule gehen, eine Schule besuchen
hoditi v plesno šolo Tanzstunden mitmachen
hoja/pot v šolo der Schulgang
iti v šolo in die Schule gehen
pot v šolo der Schulweg
vpisati v prvi razred šole einschulen
vpisati na drugo šolo umschulen
zrelost za vstop v šolo die Schulreife
zrel za šolo schulfähig, schulreif
atlas za šole der Schulatlas
primeren za šolo schulgerecht

šóla¹ (-e) f

1. scuola; istituto:
hoditi v šolo andare a scuola, frequentare la scuola
vpisati se v šolo iscriversi a una scuola
izključiti iz šole espellere dalla scuola
administrativna, kmetijska, pomorska, učiteljska šola scuola amministrativa, istituto di agraria, istituto nautico; istituto magistrale
glasbena šola liceo musicale
plesna šola scuola di ballo
osemletna šola scuola ottennale, dell'obbligo
državna, privatna, samostanska šola scuola statale, privata, conventuale
osnovna, srednja šola scuola elementare, scuola media
večerna šola scuola serale
visoka, višja šola università, scuola superiore
internatska šola scuola convitto
šola za medicinske sestre scuola per infermiere
šola za tolmače scuola per traduttori e interpreti
celodnevna šola doposcuola
dopisna šola scuola per corrispondenza
nedeljska šola scuola domenicale; rel. dottrina della domenica
poklicna šola avviamento professionale
poletna šola scuola estiva
šport. visoka šola jahanja alta scuola di equitazione
pren. enajsta šola scuola di vita
žarg. špricati šolo marinare la scuola
leteti iz šole essere sospeso dalla scuola
iti h komu v šolo andare a scuola da qcn., essere allievo di qcn.
vzeti koga v šolo insegnare a qcn., essere maestro di qcn.
obesiti šolo na klin gettare lo studio alle ortiche
pog. biti skregan s šolo non sopportare la scuola
pren. to je bila draga šola è stata un'esperienza pagata cara
biti človek stare šole essere un individuo di vecchio stampo
iti skozi trdo šolo življenja avere una vita dura

2. (poslopje ustanove) scuola

3. pog. (pouk) scuola, istruzione:
danes ni šole oggi non c'è scuola

4. (pesniki, umetniki, filozofi, znanstveniki, ki imajo skupno doktrino, vzornika, učitelja) scuola:
psiht. freudovska psihanalistična šola la scuola psicanalitica freudiana
filoz. heglovska šola la scuola hegeliana
lit. parnasovska šola scuola parnassiana
med. salernska šola la scuola salernitana
um. sienska šola la scuola senese
lit. sicilijanska šola la scuola siciliana
PREGOVORI:
vsaka šola nekaj stane l'esperienza è madre della scienza

tamis [tami] masculin sito; minéralogie, mines žična mreža (varnostne svetilke)

passer au tamis presejati; figuré prerešetati, pod lupo vzeti, pazljivo si ogledati
tamis à farine sito za moko

tápija ž (t. tapu) sodno potrjena listina o lastništvu nepremičnine: -e glase na mene, medutim ti mi otimaš zemlju; dati -u od glave zaupati veliko skrivnost, podati se v vediko nevarnost, lotiti se nevarne zadeve; uzeti -u na nešto, na neki položaj, na funkciju ekspr. vzeti v zakup položaj, funkcijo

taxi [taksi] masculin taksi

chauffeur masculin de taxi šofer taksija
station féminin de taxis postaja za taksije
prendre un taxi vzeti, peljati se s taksijem
avion-taxi taksi letalo

tek⁴ [é] moški spol (-a …) (apetit) der Appetit
Dober tek! Mahlzeit!
ki zbuja tek appetitanregend
zbujati tek Appetit machen (po auf)
vzeti tek komu (jemandem) den Appetit verschlagen
brez teka appetitlos
izguba/ pomanjkanje teka die Appetitlosigkeit
sredstvo proti teku der Appetitzügler, Appetithemmer

ték² (-a) m appetito:
jesti s tekom mangiare con appetito
pokvariti, vzeti tek guastare, rovinare, far perdere l'appetito

tel, le [tɛl] adjectif tak, takšen; marsikateri; tisti, ki

M. Un tel, Mme Une telle g., ga. Ta in Ta
tel ou tel to ali ono
tel ... tel kakor ... tako
de telle sorte que ... tako da ...
tel que tak kot; tak, kakršen
tel quel v istem stanju, nespremenjen; bolj slab, srednji
une étoffe telle quelle blago slabše vrste
tels ceux qui ... kot tisti, ki ...
telle est mon opinion takšno je moje mnenje
il n'y a rien de tel que ... ni kaj takega, kot je ..., ni ga boljšega, kot je ...
il disparut rapidement, tel un éclair izginil je hitro, kot blisk
on n'a jamais rien vu de tel kaj takega svet še ni videl
prendre une chose telle quelle vzeti stvar, kakršna je
tel maître, tel valet kakršen gospodar, takšen sluga
tel qui rit vendredi dimanche pleurera marsikdo, ki se smeje v petek, se bo jokal v nedeljo
tel est pris qui croyait prendre kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade

temeljít radical; thorough; fundamental; sweeping

temeljíta sprememba radical (ali sweeping) change
temeljít ukrep radical (ali sweeping) measure
temeljíto znanje thorough knowledge
doživeti temeljíto spremembo to undergo a radical change
moraš si vzeti temeljít počitek you must take a complete rest

temps [tɑ̃] masculin čas; obdobje, doba; stadij; vreme, vremensko stanje; musique tempo, takt; grammaire čas; automobilisme takt; (= temps de service) militaire rok vojaške službe

à temps o pravem času, pravočasno
au temps jadis nekoč, nekdaj
avant le temps predčasno, prezgodaj, preuranjeno
avec le temps sčasoma, v teku časa
du temps que ko
dans le temps (familier) nekoč, nekdaj
dans peu de temps kmalu, v kratkem
de temps à autre, de temps en temps od časa do časa, tu pa tam, sem ter tja
de mon temps ko sem bil (jaz) mlad
de tout temps od nekdaj, vedno
ces derniers temps zadnje čase
depuis quelque temps že nekaj časa
du temps de Louis XIV za (časa) Ludvika XIV.
en ce temps v tistem času, tisti čas
en même temps istočasno, hkrati
en peu de temps hitro
en son temps svoj čas
en deux temps, trois mouvements zelo hitro
en temps normal v normalnem času
en temps ordinaire v običajnih okoliščinah
en temps opportun, utile v pravem, v primernem času
en temps et lieu o prirnernem času in na primernem kraju
en un rien de temps hitro, v hipu
en tout temps ob vsakem času, vselej, vedno
entre temps med tem
par le temps qui court dandanes, v teh časih
par un beau temps pri lepem vremenu
(sortir) par tous les temps (iti ven) pri vsakem vremenu
la plupart du temps skoraj vedno
pour un temps nekaj časa, začasno
sans perdre de temps nemudoma, brez odlašanja
tout le temps ves čas, neprestano
temps d'arrêt odlog, zamuda
temps à averse naliv
un temps de chien pasje vreme
temps d'épreuve preskusna doba
temps du lieu krajevni čas
temps lourd soparno vreme
les temps modernes novi vek
temps mort (sport) čas, ko je tekma prekinjena; čas nedelavnosti, neobratovanja
temps passé preteklost, nekdanjost
temps du parcours (aéronautique) čas poleta, letenja
temps de pluie deževje
temps de pose (photographie) čas osvetlitve
temps prohibé doba prepovedi lova
temps record rekorden čas
temps pour réfléchir čas za premislek
temps de repos čas mirovanja, počivanja, počitka
temps solaire sončni čas
le bon vieux temps dobri stari časi
caractère masculin général du temps vremensko stanje
emploi masculin du temps urnik
épargne féminin, perte féminin de temps prihranek, izguba časa
moteur masculin à deux temps, à quatre temps dvo-, štiritakten motor
prévision féminin du temps napoved vremena, vremenska napoved
avoir le temps utegniti, imeti čas
n'avoir qu'un temps biti začasen, kratkotrajen
il y a peu de temps (še) pred kratkim, ni dolgo tega
il n'y a pas de temps à perdre ne smemo izgubljati časa
vous avez tout le temps imate dovolj časa, imate časa, kolikor ga potrebujete, želite
le temps s'éclaircit vreme se jasni
être de son temps iti s časom, biti sodoben
il n'en est plus temps ni več časa za to, prepozno je
il est grand temps skrajni čas je
il n'est que temps čas je že
se donner, se payer, prendre du bon temps zabavati se
il fait beau (mauvais) temps lepo (slabo) vreme je
faire passer le temps à quelqu'un komu čas preganjati, kratkočasiti koga
avoir fait son temps odslužiti
ce vêtement a fait son temps ta obleka je odslužila
le temps se gâte vreme se kvari (slabša)
gagner du temps pridobiti na času
perdre du temps, le temps čas izgubljati
prendre beaucoup de temps vzeti mnogo časa
prenez votre temps! nič ne hitite!
le temps presse čas pritiska, mudi se
prendre le temps comme il vient prilagoditi se okoliščinam
rattraper le temps perdu dohiteti izgubljeni čas
réaliser le meilleur temps doseči najboljši čas
travailler à plein temps, à mi-temps delati s polnim, polovičnim časom
tromper le temps (dolg)čas preganjati
tuer le temps čas ubijati
chaque chose en son temps (proverbe) vsaka stvar ob svojem času
faire la pluie et le beau temps (figuré) imeti velik vpliv, veliko moč
le temps adoucit les peines (proverbe) čas zaceli vse rane

tèšč (-a -e)

A) adj. digiuno; a stomaco vuoto:
(v predik. rabi) biti tešč essere digiuni, a stomaco vuoto; non aver mangiato niente

B) tèšči (-a -e) m, f, n
samo tešči lahko dajo kri soltanto le persone che non hanno mangiato niente possono dare il sangue
vzeti zdravilo na tešče prendere la medicina a stomaco vuoto
pren. že na tešče je pijan è ubriaco fin dal primo mattino

téža (-e) f

1. peso (tudi ekst.); onere:
snov ima prostornino in težo la materia ha un volume e un peso
veje so se pripogibale pod težo plodov i rami si chinavano sotto il peso dei frutti
bruto, neto teža peso lordo, peso netto
pren. teža odgovornosti il peso della responsabilità

2. (težavnost) gravosità, gravezza, difficoltà; peso:
lajšati komu težo življenja alleviare a qcn. il peso della vita

3. (velikost, stopnja) grado, gravità:
ugotoviti težo poškodbe accertare la gravità della lesione

4. pren. (največji del odgovornosti) peso, responsabilità:
prevzeti nase vso težo zgodovinske odločitve assumersi il peso della storica decisione

5. pren. (vrednost, tehtnost) importanza, valore, peso:
taki dokazi so brez teže dati così sono privi di valore

6. fiz. forza di gravità
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
nositi glavno težo dela sostenere il peso principale del lavoro
nesreča ji z vso težo leži na duši la disgrazia le pesa molto
evf. rešiti se zemeljske teže morire, spirare
nase vzeti težo dejanja assumersi la responsabilità dell'azione
vreči z ramen težo dneva togliersi, levarsi di dosso il peso delle preoccupazioni quotidiane
zapustiti domovino pod težo razmer lasciare la patria a causa della situazione insostenibile
bibl. dovolj je dnevu lastna teža il peso quotidiano basta e avanza
žel. adhezijska teža peso aderente
kem. atomska teža peso atomico
teh. dopustna teža, lastna teža (vozila) peso consentito, peso proprio
agr. hektolitrska teža žita peso di un ettolitro di grano
klavna teža peso morto
grad. koristna teža peso utile
fiz. specifična teža peso specifico

thorough [ɵʌ́rə]

1. pridevnik
temeljit; natančen; korenit; radikalen; skrben, pedanten; ves, popoln, perfekten; absoluten

a thorough conservative zakrknjen konservativec
thorough knowledge temeljito znanje; poznavanje
a thorough reformation radikalna reforma
a thorough scoundrel lopov skoz in skoz, pravi pravcati lopov
you must take a thorough rest morate si vzeti temeljiti počitek

2. prislov
zastarelo, poetično popolnoma, temeljito, skoz in skoz, čisto

3. samostalnik

Thorough zgodovina Straffordova nasilna politika za časa Karla 1.; nasilna politika, nasilen ukrep

thread¹ [ɵred] samostalnik
nit, nitka, sukanec, dreta, preja; vlakno; vlakno (v mesu, stročnicah); las, kocina, volna (ovce, koze, kamele); pajčevina
botanika prašnik
tehnično navoj (vijaka)
mineralogija tanka žila
figurativno nit (misli, govora), zveza, povezanost; življenjska nit

thread and thrum dobro in slabo
thread lace čipka iz platna, bombaža
the thread of life nit življenja
the thread of a screw navoj na vijaku
Lisle thread sukanec iz mesta Lille
my suit is worn to the last thread moja obleka je do kraja ponošena
to cut one's mortal thread figurativno napravili samomor, skrajšati si življenje
to gather up the threads figurativno sestaviti, povzeti
he had not a dry thread on him ene (same) suhe nitke ni bilo na njem
I haven't a thread fit to wear prav ničesar nimam, kar bi oblekel
his life hung by a thread njegovo življenje je viselo na nitki
to lose the thread of izgubiti nit (zvezo), zatakniti se, obtičati v (po)govoru
to take things thread and thrum figurativno vzeti dobro s slabim
to take up the thread of a narrative nadaljevati prekinjeno pripovedovanje

time¹ [táim]

1. samostalnik
čas; delovni čas; ura, trenutek
šport najkrajši čas
glasba akt, tempo
vojska tempo, korak, hitrost marša
množina časovna tabela, vozni red; službena doba; doba, epoha, era, vek; časi; prilika, priložnost; krat (pri množenju); nosečnost, porod; določeno razdobje; prosti čas, brezdelje
množina, pogovorno v zaporu preživeta leta; računanje časa (po soncu, Greenwitchu itd.); plačilo po času (od ure, od dni itd.)

the Times (ednina konstrukcija) časopis Times
time out of mind davni čas(i)
time past, present and to come preteklost, sedanjost in prihodnost
civil time navadni čas
the correct (right) time točen čas
a work of time zamudno delo!
time! šport zdaj!
time, gentlemen, please! time! closing time! zapiramo! (opozorilo obiskovalcem v muzeju, knjižnici ipd.)
hard times težki časi
the ravages of time zob časa
the good old time dobri stari časi
against time proti uri, z največjo hitrostjo, zelo naglo
ahead of (before) one's time prezgodaj, preuranjeno, prerano
all the time ves čas, nepretrgano, neprekinjeno
a long time since zdavnaj
at any time ob vsakem (kateremkoli) času
at a time naenkrat, skupaj, skupno, hkrati
one at a time po eden, posamično
at all times vsak čas, vedno
as times go v današnjih časih
at times od časa do časa, občasno
at no time nikoli, nikdar
at one time nekoč, nekdaj
at some time kadarkoli, enkrat
at some other time, at other times (enkrat) drugič, drugikrat
at the present time sedaj, zdaj, táčas
at the same time istočasno, ob istem času; hkrati; vseeno, pri vsem tem, vendarle
at this time of day figurativno v tako kasnem času dneva, ob tako pozni uri
at that time tisti čas, tačás
before one's time prezgodaj, prerano
behind time prepozno
to be behind time imeti zamudo
by that time do takrat, dotlej; medtem
close time lov lovopust
each time that... vsakikrat, ko
every time vsakikrat, vsaki pot
for all time za vse čase
for the time trenutno, ta trenutek
for the time being za sedaj, trenutno, v sedanjih okolnostih
for the last time zadnjikrat
from time immemorial (od)kar ljudje pomnijo
from time to time od časa do časa
for a long time past že dolgo
in the course of time v teku časa
in day time v dnevnem času, podnevi, pri dnevu
in due (proper) time o pravem času
in good time pravočasno
all in good time vse ob svojem času
in no time v hipu, kot bi trenil (hitro)
in the mean time medtem, med (v) tem času
in the length of time trajno
in the nick of time v pravem času, v kritičnem času
in time pravočasno; v ritmu, po taktu
in times of old v starih časih
in one's own good time kadar je človeku po volji
in time to come v bodoče, v prihodnje
many a time včasih; marsikaterikrat
many times mogokrat, često
mean time srednji, standardni čas
near one's time (o ženskah) pred porodom
not for a long time še dolgo ne, še dolgo bo trajalo
off time iz (zunaj) takta, ritma
on time točno, o pravem času
once upon a time (there was a king) nekdaj, nekoč (je bil kralj...)
out of time iz takta, ne po taktu, iz ritma; ob nepravem času, predčasno, prepozno
some time longer še nekaj časa
some time about noon nekako opoldne
time after time ponovno, češče
time and again ponovno, češče, večkrat
this long time zdavnaj
this time a year (twelve months) danes leto (dni), ob letu
this time tomorrow jutri ob tem času
till next time do prihodnjič
times without (out of) number neštetokrat
to time pravočasno, točno; zelo hitro; zastarelo za vedno
up to time točno
up to the present time, up to this time dozdaj, doslej, do danes
up to that time do takrat, dotlej
what time? ob katerem času? kdaj?
what time? poetično (v času) ko
with times časom, sčasoma
time is money čas je zlato
what is the time? what time is it? koliko je ura?
it is high time to go skrajni čas je, da gremo
time is up! čas je potekel!
there is time for everything vse ob svojem času
he is out of his time končal je učenje (vajenstvo); odslužil je svoj (vojaški) rok
now is your time zdaj je prilika zate
she is far on in her time ona je v visoki nosečnosti
she was near her time bližal se je njen čas (poroda)
it was the first time that bilo je prvikrat, da...
to ask time ekonomija prositi za podaljšanje roka
to beat the time udarjati, dajati takt
to bid (to give, to pass) s.o. the time of (the) day želeti komu dober dan, pozdraviti koga
to call time šport dati znak za začetek ali za konec
to comply with the times vdati se v čase
my time has come moj čas (smrti) je prišel
my time is drawing near bliža se mi konec
to do time sleng odsedeti svoj čas v zaporu
to get better in times časom si opomoči
my watch gains (loses) time moja ura prehiteva (zaostaja)
he has time on his hands ima mnogo (prostega) časa, ne ve kam s časom
to have a time with pogovorno imeti težave z
to have a time of it izvrstno se zabavati
to have a good (fine) time dobro se zabavati
to have a hard time preživljati težke čase
I have had my time najboljši del svojega življenja imam za seboj
what a time he has been gone! kako dolgo ga ni!
to keep time držati takt (korak), plesati (hoditi, peti) po taktu
to keep good time iti dobro, točno (o uri)
I know the time of day pogovorno jaz vem, koliko je ura
to kill time čas ubijati
this will last our time to bo trajalo, dokler bomo živeli
what time do you make? koliko je na tvoji (vaši) uri?
to lose time izgubljati čas; (ura) zaostajati
to mark time na mestu stopati (korakati), ne se premikati se z mesta
to move with the times, to be abreast of the times iti, korakati s časom
time will show čas bo pokazal
I am pressed for time mudi se mi
to serve one's time vojska služiti svoj rok
to speak against time zelo hitro govoriti
to stand the test of time obnesti se; upirati se zobu časa
to take one's time vzeti si čas, pustiti si čas
take your time! ne hiti!
to take time by the forelock pograbiti priliko, izkoristiti (ugoden) trenutek
take time while time serves izkoristiti čas, dokler ga imaš
tell me the time povej mi, koliko je ura
time and tide wait for no man čas beži; ne zamudi prilike; izkoristi priložnost
to watch the time pogledovati (često pogledati) na uro
to watch one's time prežati na ugodno priložnost
to waste time čas zapravljati
to work against time delati z največjo hitrostjo (tempom)

2. pridevnik
časoven
ekonomija z določenim plačilnim rokom; (ki je) na obroke

tollerante agg. strpen, toleranten:
essere tollerante di un medicamento biti sposoben vzeti zdravilo