Franja

reakcij|a ženski spol (-e …) die Reaktion (tudi kemija), (nasprotno učinkovanje) die Gegenwirkung, (povratno učinkovanje) die Rückwirkung; die Umsetzung
nasilna reakcija na nasilje die Gegengewalt
(alarmna Alarmreaktion, beljakovinska Eiweißreaktion, čustvena Gefühlsreaktion, imunitetna Immunreaktion, jedrska Kernreaktion, kožna Hautreaktion, ksantoproteinska Xanthoproteinreaktion, nasprotna Gegenreaktion, obarjalna Fällungsreaktion, obrambna medicina Abwehrreaktion, panična Panikreaktion, plamenska Flammenreaktion, pretirana Überreaktion, primarna Primärreaktion, primitivna Primitivreaktion, sledenja Nachfolgereaktion, tal agronomija in vrtnarstvo Bodenreaktion, vodenja mladičev živalstvo, zoologija Führungsreaktion, zavračanja (organa) medicina Abstoßungsreaktion, serumska medicina Serumreaktion, stresna Notfallreaktion, [Streßreaktion] Stressreaktion, startna Startreaktion, tuberkulinska medicina Tuberkulinreaktion, verižna Kettenreaktion, vnetna medicina Entzündungsreaktion, vžigalna Zündreaktion, zamenjalna Austauschreaktion, zenična medicina Pupillenreaktion)
priduševanje imunitetnih reakcij die Immunsuppression
hitrost reakcije die Reaktionsgeschwindigkeit
inhibirati reakcijo reaktionshemmend wirken, medicina imunitetno: immunsuppressiv wirken
stopnja reakcije die Reaktionsstufe

recept [é/ê] moški spol (-a …) das Rezept (tudi medicina)
kuharski recept Kochrezept (kuhati po receptu nachkochen)
figurativno recept za uspeh das Erfolgsrezept
zdravniški recept ärztliche Verschreibung
samo na recept gegen ärztliche Verschreibung, verschreibungspflichtig
dati recept za komu (jemandem etwas) verschreiben
brez recepta rezeptfrei
prodaja zdravil brez recepta der Handverkauf
blok z recepti der Rezeptblock
napisati recept rezeptieren, ein Rezept aufschreiben

reč [é] ženski spol (-i …)

1. das Ding (tudi filozofija)
filozofija reč na sebi das Ding an sich
materializirati v rečeh verdinglichen (se sich)
reči množina die Dinge, das Zeug, die Sachen
(za kopanje Badesachen)
pobrati svoje reči figurativno seine sieben Sachen packen
religija poslednje reči die letzten Dinge
filozofija svet reči die Dingwelt

2. figurativno das Ding, die Sache
čudovita reč Wunderding
huda reč ein dickes Ding
ista reč dasselbe in Grün
lepa reč ironično eine schöne/heitere Geschichte!, eine schöne Bescherung!
prava reč! na und!
stara reč kalter Kaffee
sumljiva reč eine faule Sache/ kriminalna: eine krumme Sache
velika reč eine große Sache; ein Affenspektakel
delati/gnati veliko reč viel Wesens machen von, eine Staatsaffäre machen aus
to je pa druga reč das steht auf einem anderen Blatt
vtakniti nos v vsako reč seine Nase in alle Töpfe stecken
najbolj neverjetne reči die tollsten Sachen
početi grde reči es arg treiben

rêči (rêčem)

A) perf.

1. dire, dichiarare, affermare, esprimere:
otrok že reče mama il bambino sa già dire 'mamma'
ali znaš to reči po italijansko? lo sai dire in italiano?
pog. po radiu so rekli, da bo sončno la radio prevede bel tempo
rekel sem, torej bom storil l'ho detto e lo farò
naenkrat mi reče: 'Prav imaš!' a un certo punto mi fa: 'Hai proprio ragione!'
ni kaj reči, res je tako non c'è che dire, è proprio così

2. dire, suggerire, raccomandare:
uči se, to je vse, kar ti lahko rečem mettiti a studiare (una buona volta), quest'è quanto ho da dirti

3. star. (z nedoločnikom ukazati, veleti) dire, comandare, ordinare:
rekel mu je sesti gli disse di mettersi a sedere

4. (uporabiti za ime, naziv, izraz) chiamare, dare del:
psu so rekli Snoopy il cane lo chiamarono Snoopy
rekla mu je lažnivec gli diede del bugiardo
iron. in vi temu rečete pravica?! e questo voi lo chiamate giustizia?!
prinesel je tisto, kako se že reče aveva portato quel coso, com'è che si dice?

5. (misliti, meniti) dire, pensare:
kaj pa bodo ljudje rekli cosa dirà la gente

6. (uvaja natančnejšo dopolnitev povedanega, stopnjevanje povedanega) dire:
tako trdijo ljudje, hočem reči znanci così racconta la gente, voglio dire i conoscenti
gre za milijonsko, kaj sem rekel, milijardno škodo ne va di milioni, che dico, di miliardi di danni

7. (v zvezi z 'bi', 'kaj' izraža omejitev na osebni odnos do česa)
rekel bi, da to ni res direi che non è vero
ne vem, kaj bi rekel na vse to non so cosa dire a proposito
kaj bi rekli k vampom po venecijansko, je vprašal natakar che ne direbbe di un piatto di trippe alla veneziana, chiese il cameriere

8. pren. (v velelni obliki za prvo osebo množine ali dvojine izraža predlog, da se sprejme povedano) mettiamo, supponiamo, diciamo:
recimo, da začne goreti mettiamo che scoppi un incendio
dobro bi bilo gojiti šport, recimo kolesarjenje, hojo sarebbe bene praticare qualche sport, mettiamo il ciclismo, la marcia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
tega si ni dal dvakrat reči non se lo fece dire due volte
ne bi mogel reči, kaj mu je non saprei dire cos'ha
pog. jaz pa si tudi ne pustim reči vsega non permetto che mi si dicano certe cose
domovini je rekel za zmeraj adijo disse addio per sempre alla patria
ne reči ne bele ne črne non aprir bocca, tacere come una tomba
reči za koga dobro besedo raccomandare qcn., spendere una buona parola a favore di qcn.
ne reči zadnje besede non aver detto l'ultima parola
pren. reči bobu bob (in popu pop) dire pane al pane e vino al vino
tako je bil pijan, da je mački botra rekel era ubriaco fradicio
še hvala ni rekel non m'ha detto neppure grazie
pog. ura teče, nič ne reče il tempo vola che non ce se ne accorge
reči komu kaj v obraz dire qcs. in faccia a qcn.
takih podjetij je reci in piši kakih petdeset di imprese così ce ne saranno sì e no una cinquantina

B) rêči se (rêče se) perf. refl.

1. (uporabljati kako besedo za poimenovanje) chiamarsi, dirsi:
gostilni se reče Pri lovcu l'osteria si chiama 'Al Cacciatore'

2. kakor se reče, kot se reče (opozarja na rabo kake stalne besedne zveze) come si dice, come si usa dire:
živeti in dati drugim živeti, kakor se reče vivere e lasciar vivere, come si dice

3. pren. bi se reklo si direbbe, sarebbe, si chiamerebbe:
to bi se reklo biti strahopeten questo si chiamerebbe vigliaccheria

rečna slepota stalna zveza
medicina (okvara vida zaradi parazita) ▸ folyami vakság
Onkocerkiaza, znana tudi kot rečna slepota, je bolezen, ki jo povzroča okužba z zajedavcem, črvom Onchocerca volvulus. ▸ Az Onchocerciasis, amely folyami vakság néven is ismert, az Onchocerca volvulus parazitaféreg által okozott betegség.
Sopomenke: onkocerkiaza

réd

1. (urejenost) orden m ; regla f

v redu en orden, bien ordenado, (potni list, dokument) en regla
zaradi reda para el buen orden
po abecednem (kronološkem) redu por orden alfabético (cronológico)
besedni red orden de las palabras
dnevni red orden del día (tudi fig)
hišni red reglamento m (ali régimen m) interior de la casa
javni red orden público
socialni red orden social
vozni red horario m de trenes
vrstni red sucesión f, orden m
cesta I. reda carretera f de primer orden
izpitni red reglamento m de exámenes
cestni prometni red reglamento m de tráfico
v dobrem redu (teh) en buen estado de funcionamiento
v najlepšem redu perfectamente, en el mejor orden
ne biti v redu (teh) no funcionar
biti na dnevnem redu estar al orden del día, (fig) ser cosa corriente
dati na dnevni red incluir en el orden del día
črtati (umakniti) z dnevnega reda retirar del orden del día
preiti na dnevni red pasar al orden del día
držati v redu mantener en orden (ali en buen estado)
iti v gosjem redu ir en fila india
motiti red perturbar (ali alterar) el orden
pozvati k redu llamar al orden
prinesti red v kaj poner orden en a/c
priti iz reda salir del orden; perturbarse; teh desarreglarse
spraviti v red ordenar; poner (ali colocar) en orden; regularizar; arreglar; normalizar
(zopet) vzpostaviti red (r)establecer el orden

2. (odlikovanje) orden f ; condecoración f ; medalla f , cruz f

red hlačne podveze Orden f de la Jarretera
podeliti komu red conceder a alg una condecoración, condecorar a alg

3. (cerkveni itd.) orden f

meniški redovi órdenes f pl monásticas
malteški red orden f de Malta
nemški viteški red (hist) Orden Teutónica
viteški red orden f de caballería
templjarski red orden f del Temple
stopiti v frančiškanski red ingresar en la Orden Franciscana

4. (šolska ocena) nota f

prinesti slabe rede (iz šole) traer malas notas

redukcij|a ženski spol (-e …) die Reduzierung, die Reduktion (tudi matematika, kemija); die Kürzung (proračuna Etatkürzung)

refleksij|a² ženski spol (-e …) die Reflexion (tudi filozofija), die Besinnung, das Besinnen
filozofija refleksije die Reflexionsphilosophie
pojem refleksije der Reflexionsbegriff

regeneracij|a ženski spol (-e …) die Regeneration, die Regenerierung (tudi kemija, živalstvo, zoologija)
neumestna regeneracija die Fehlregeneration
tehnika die Rückgewinnung
s sposobnostjo regeneracije živalstvo, zoologija regenerationsfähig

regij|a [é] ženski spol (-e …) die Region (tudi geografija, živalstvo, zoologija, rastlinstvo, botanika)
telesna regija die Körperregion
geografija palearktična regija die Paläarktis
geografija paleotropska regija die Paläotropis
planska regija die Planungsregion

regular|en (-na, -no) regulär (tudi matematika), ordnungsgemäß, vorschriftsmäßig

regularnost ženski spol (-i …) die Regularität (tudi matematika)

rehabilitacij|a ženski spol (-e …) die Rehabilitation, die Rehabilitierung (oboje tudi medicina); pravo die Ehrenerklärung, die Wiedereinsetzung in die bürgerlichen Ehrenrechte
medicina center za rehabilitacijo das Rehabilitationszentrum

rekonstruira|ti (-m) [wiederaufbauen] wieder aufbauen, wiederherstellen (tudi medicina); (adaptirati) umgestalten, umbauen; tehnika umrüsten
ki se ga da rekonstruirati rekonstruierbar

rekrutira|ti (-m) rekrutieren (tudi figurativno)

rekurzij|a ženski spol (-e …) die Rekursion (tudi matematika)

relief [é] moški spol (-a …) das Relief (tudi geografija); (ploski Basrelief, ploskoviti Flachrelief, visoki Hochrelief, izpiralni geografija Auswaschrelief)
obrnjeni relief die Reliefumkehr

remiks samostalnik
(vrsta skladbe) ▸ remixZa pesem sva naredila tudi remiks, čaka pa naju še snemanje spota. ▸ Elkészítettük a dal remixét, de vár ránk még a videoklipet forgatása is.
Medtem ste objavili tudi zgoščenko remiksov svojih pesmi, ki so jih naredili nekateri naši znani ustvarjalci. ▸ Időközben kiadott egy CD-t is, amelyen a dalait remixelte néhány ismert művészünk.

renesans|a ženski spol (-e …) die Renaissance (tudi figurativno); doba: die Renaissancezeit (pozna Spätrenaissance, visoka Hochrenaissance, zgodnja Frührenaissance)
Heglova renesansa die Hegel-Renaissance

rep¹ [ê] moški spol (-a …)

1. der Schwanz
konjski rep der Pferdeschwanz, der Schweif
( živalstvo, zoologijačopast Quastenschwanz, kupiran - pasji Stummelschwanz, levji Löwenschwanz, lisičji Fuchsschwanz, oprijemalni Greifschwanz, Rollschwanz, pasji Hundeschwanz, plezalni Wickelschwanz, podganji Rattenschwanz, srpast Sichelschwanz, veslasti Ruderschwanz, zvit Ringelrute)
pahljačast rep pri pticah: der Fächer, das Rad, pavji: Pfauenrad
lovstvo pasji ipd.: die Rute, lisičji: die Lunte, zajčji, kunčji: die Blume, lisičji, volčji: die Standarte, medvedji: der Bürzel, jelenov, srnjakov ipd.: der Wedel, pri divjem prašiču: der Schmörkel, pri perjadi: der Stoß, pri ruševcu: die Leier; živalstvo, zoologija pri vodnem ščipalcu: das Raubbein, pri raku: die Schere
želo na repu škorpijon: der Schwanzstachel
z … repom -schwanzig
(dolgim langschwanzig)

2. (kos živine) das Stück

3.
goveji rep jed: der Ochsenschwanz, juha: die Ochsenschwanzsuppe

4.
tehnika lisičji rep žaga: der Fuchsschwanz, die Schweifsäge
v mizarstvu: lastovičji rep die Zinke

5. vrsta die Menschenschlange
|
… repa Schwanz-
(dolžina die Schwanzlänge, konec die Schwanzspitze, oblika die Schwanzform)
mahati z repom mit dem Schwanz wedeln, (dobrikati se) schwänzeln (um)
stisniti rep med noge den Schwanz einkneifen/einziehen (tudi figurativno)
figurativno imeti rep in glavo Hand und Fuß haben
ujeti za rep koga am/beim Rockzipfel erwischen, einen Zipfel zu fassen bekommen
biti na repu (jemandem) nachtraben
konja pri repu sedlati die Ochsen hinter den Pflug spannen, das Pferd beim Schwanz aufzäumen