Franja

éteindre* [etɛ̃drə] verbe transitif pogasiti, ugasiti

él izklopiti, izključiti; gasiti (apno); ugasiti (žejo); iztrebiti (ljudstvo); zatreti (upor); zatemniti (slavo); zabrisati (un souvenir spomin); omiliti (barvo, vnemo, častihlepje, šum)
s'éteindre ugasniti (tudi figuré); umreti; poiti, prenehati (ogenj); obledeti (barva); figuré izginiti; miniti, iti h kraju, izumreti
éteindre le feu, un incendie, une bougie pogasiti ogenj, požar, ugasiti svečo
éteindre une chambre, la radio, la télévision ugasiti luči sobi, zapreti radio, televizor
éteindre la douleur uspavati bolečino
éteindre sa soif ugasiti si žejo
éteindre sa dette odplačati, odpisati svoj dolg
le feu s'éteint faute de bois ogenj ugaša, ker ni drv
son souvenir ne s'éteindra jamais spomin nanj ne bo nikoli ugasnil
cette race s'éteint ta rasa izumira

eteričen pridevnik
1. (o rastlinskih izvlečkih) ▸ éterikus [növényi kivonatok]S čajem vnašamo tudi flavonoide in eterične snovi. ▸ A teával flavonidokat és éterikus anyagokat is beviszünk.
Povezane iztočnice: eterično olje

2. (o duhovnem svetu) ▸ éteri, éterikusPoleg fizičnega telesa ima vsak človek še nekaj eteričnih in astralnih teles. ▸ A fizikai teste mellett minden ember rendelkezik még néhány éteri és asztrális testtel.
Tretja čakra omogoči občutek povezanosti med fizičnim in eteričnim svetom. ▸ A harmadik csakra lehetővé teszi a fizikai és az éteri világ összetartozásának érzékelését.

3. (prefinjen) ▸ éteri, légiesMednarodno prepoznavni so postali predvsem zaradi posebnega mističnega in eteričnega zvoka, ki na koncertu vzpostavi edinstveno atmosfero. ▸ Elsősorban a különlegesen misztikus és éteri hangzásukkal váltak nemzetközileg felismerhetővé, amely egyedülálló atmoszférát alakít ki a koncerten.
Njegova plesna govorica je skrajno prefinjena in eterična. ▸ A tánca a végsőkig kifinomult és légies volt.

etēsiae -ārum, m (gr. οἱ ἐτησίαι, sc. ἄνεμοι) pasatni vetrovi, redni vetrovi, večinoma severozahodnik, ki ob pasjih dnevih veje po Egejskem morju: Ci., C., Lucr., L., T., Plin. iun. idr.; v sg. etēsiās -ae, m (ὁ ἐτησίας): Plin.; v pl. tudi etēsiae -ārum, f (sc. aurae): Hyg., Isid.

ēthicē -ēs, f (gr. ἠϑική) nravoslovje, etika: Q.; tudi ēthica -ae, f: Lact. — Od tod adj. ēthicus 3 (gr. ἠϑικός) nravosloven, nraven, etičen, moralen: Sen. rh., Sid., res Gell. = nravoslovje, etika; adv. ēthicōs (gr. ἠϑικῶς) nravoslovno, etično: Sen. rh.

etiket|a [é] ženski spol (-e …) die Etikette (tudi figurativno), das Etikett (lepilna Klebeetikette, samolepilna Haftetikette); obesek: der Anhänger

étincelle [etɛ̃sɛl] féminin iskra

gerbe féminin d'étincelles snop isker
l'étincelle s'amorce, crépite iskra preskoči, prasketa
il a fait des étincelles briljiral je, odlikoval se je
jeter des étincelles iskriti se (tudi figuré); kresati iskre

étrier [etrije] masculin stremen

étriers pluriel à grimper plezalni čevlji
avoir le pied à l'étrier biti pripravljen za odhod; figuré biti na najboljši poti za uspeh
être ferme sur ses étriers trdno sedeti v sedlu; trdno vztrajati pri svojem naziranju
mettre à quelqu'un le pied à l'étrier (figuré) koga posaditi na sedlo, pomagati mu v začetku njegove kariere
tenir l'étrier à quelqu'un držati komu stremen (tudi figuré)
perdre, quitter, vider les étriers biti vržen, pasti s konja (tudi figuré)

etsī, conj. (prim. et) „tudi če“, četudi, čeprav, čeravno, dasi, dasitudi, uvaja koncesivne stavke (v odnosu z determinativi tamen, at, attamen, verum tamen, certe, at certe, saltem idr. v glavnem stavku): tamen fiet, etsi tu fidem servaveris Pl., etsi scio ego, ego tamen … Ter., etsi damnatus est, tamen inter innocentissimos homines mihi videtur esse numerandus Ci., etsi pari proelio discesserant, tamen non sunt ausi manere N., id etsi vere dictum … animadvertebat, tamen postulata facere noluit N., namque etsi nullum memorabile nomen feminea in poena est, … exstinxisse nefas tamen … laudabor V. Stavke z etsi lahko včasih vzamemo za glavne stavke; takrat etsi slovenimo s „sicer“: etsi quid scriberem non habebam, tamen Caninio non potui nihil dare Ci. ep. sicer nisem imel kaj pisati, vendar … Brez poreka pristavlja omejujoče ali popravljajoče opombe: do poenas temeritatis meae. Etsi quae fuit illa temeritas? Ci. ep., etsi quis potest esse tantus? Ci. Nav. se etsi veže z ind., le če je misel želelno ali potencialno izražena, s cj.: etsi taceas, palam id quidemst Pl., ubi etsi adiectum aliquid numero sit, magna certe caedes fuit L., sunt, qui quod sentiunt, etsi optimum sit, non audent dicere Ci. in najsi je tudi … Brez glag.: atque ei, etsi nequaquam parem illius ingenio, at pro nostro tamen studio meritam … gratiam referamus Ci., etsi non iniquum, certe triste senatus consultum L., tamquam … etsi non proelium, at certe bellum absumpsisset T.

e͡u, interj. (gr. εὖ) dobro! prav!: Pl., Ter., „poteras dixisse: triens“; eu! H. Iz grške komedije je lat. sprejela tudi: e͡uge, redko e͡ugae (gr. εὖγε) prav tako! dobro! izvrstno! krasno!: eugae papae Pl., Ter., iron.: euge, optime Pl.; e͡ugepae (gr. εὖγε παῖ) izvrstno, dečko! Pl.

Euarchus -ī, m (Εὔαρχος) Evarh, paflagonijska reka: Val. Fl., imenovana tudi Euarchum flumen: Plin.

Euboea -ae, f (ἡ εὔβοια νῆσος, otok z izobiljem govedi) Evboja, otok v Egejskem morju (zdaj Euboia): N., L., O., T., Fl. idr. Od tod adj.

1. Euboïcus 3 (Εὐβοϊκός)
a) evbojski: sinus L., Pr., cautes (= rt Kafarej) V., Euboicae Cumarum orae V. (Kume so evbojska naselbina), Cumani ab Chalcide Euboica trahunt L., Euboicae civitates L., gentes Cu., Euboicae undae O., Val. Fl., scopulus Amm.
b) Evboji nasproti ležeč (stoječ): Euboicum litus Pr. ali Aulis Euboica O., Euboica Anthedon O.; od tod tudi: Euboicus cultor aquarum (= morski bog Glavk iz Antedona) O.
c) pesn. = kumski (ker so Kume evbojska naselbina): Euboica urbs O. kumsko mesto, Kume, recessus Lucan.; met.: carmen O. rek kumske Sibile.

2. Euboeus 3 evbojski: plebes Eub. Stat.

3. Euboïs -idis, f (Εὐβοΐς) evbojska = kumska: tellus Eub. Stat., kumska okolica.

eugalacton -ī, n (gr. εὐγάλακτον ki tvori dobro mleko) poimenovanje rastl., sicer imenovane tudi glaux: Plin.

euphorbia (euphorbea) -ae, f (gr. εὐφόρβιον) evforbija (evforbeja), tudi Euphorbēum -ī, n evforbej, neke vrste mleček: Plin.

eurus -ī, m (gr. εὖος)

1. jugovzhodnik (silen in dež. prinašajoč), pesn. tudi sploh vzhodnik: L., O. idr., aquosus eurus arva redit imbribus H., niger rudentīs eurus inverso mari fractosque remos differat H., ubi navigiis violentior incidit eurus V., fugit ocior euro V.; pl.: et hibernis parcebant flatibus euri V.; pesn. zlasti v zvezi z notus pogosto = hud vihar, nevihta (na Sredozemskem morju): quodcumque minabitur eurus fluctibus Hesperiis H., demissa tempestas ab euro H.

2. met. Jutrovo: Val. Fl., Cl. Od tod adj. eurōus 3 (tvorjeno kakor ēōus ἠῷος) (jugo)vzhoden, jutrov: fluctus V.

euxīnus 3 (gr. εὔξεινος) gostoljuben, ime Črnega morja, ki se je prej imenovalo Pontus Axenus (Ἄξε[ι]νος πόντος) = Negostoljubno morje, ko pa so Miletčani ustanovili na njegovih obalah mnogo naselbin, je dobilo ime εὔξεινος: Amm., in Euxino ponto Ci. na Črnem morju, Euxinus Pontus O. ali Pontus Euxinus Plin., abs. Euxīnus -ī, m (sc. Pontus) O.; tudi: mare Euxinum, aequor O. in met.: aquae, undae, fretum, litus, vada O.

ēvādō -ere -vāsī -vāsūrus

I. intr.

1. iti iz česa, priti (prihajati) iz česa: supra castra cum turmalibus suis evasit L. je odjezdil, Eurytus evadit Sil. gre naprej. Od kod? s samim abl. (redko): evadere oppido S., silvā opacā, undis V., puteo Ph., patriis tectis Val. Fl.; večinoma z ex: ex aqua Pl., ex alvo Varr. (o čebelah), ex balneis Ci., cum ex … corpore evasisset animus Ci. ko se je duša od … telesa ločila, ko je … telo zapustila. Kod?: per quas (angustias) spiritus evadit Cels. Kam? z in in acc.: ex illis sedibus in haec loca Ci., in terram L., Cu. na suho stopiti, in mare evadit (flumen) Cu. se izteka; tudi splezati, (po)vzpeti se: adverso colle evadunt S. planejo naravnost na hrib, in iugum, in muros evadere L., per praeruptum … saxum in Capitolium evadit L., evadere ad summi fastigia culminis, ad auras superas V., super capita hostium Cu., in cacumen Cu., in cacumina Q., ad culmina Sil., ad adversum villae parietem Suet., ad summitates collium Amm.; abs.: equi inter virgulta evasere S.

2. „srečno priti iz česa“, uiti, uteči, ubežati, bežeč se rešiti: abiit, excessit, evasit, erupit Ci., evasti (gl. opombo): credo, … cavebis H., evadere pet tela L., retro Cu. nazaj bežeč uiti, evadere hoc furto (s tem ugrabljenim blagom) Val. Fl., evadere rate Q., nando Suet., per aciem Polyphemi Iuv., quasi evaserat Fl., data evadendi copia Amm. Od kod? z abl.: periculo L., tanti periculi, quo evaserat Cu.; pogosteje in bolje s praep. z abl.: evadere ex insidiis Ci., e periculo Ci., ab iudicibus Ci., ex fuga (= bežeč) C., e manibus hostium L.; (redko) z dat.: evadere pugnae V.; pesn.: evasit ante oculos et ora parentum V. pribežal je pred obličje staršev.

3. pren.
a) kam priti, kam dospeti: ad coniecturam Pl., ne in infinitum quaestio evadat Q., da ne zaide v …
b) iziti (se), izteči (iztekati) (se), obnesti se, konč(ev)ati se s čim: nescio, quo (kam = kako) haec evasura sint Ci., cum, quorsum (kako) evaderent, timeret N., pestilentia in morbos evadit L., hucine … beneficia tua evasere, ut … ? S. do tega so prišle tvoje dobrote … ? occ. (o osebah) α) kam hoteti = meriti na kaj, namerjati kaj: timeo, quorsum evades Ter. plašno pričakujem, kam meriš s svojo pripovedjo. β) z dvojnim nom. biti kaj, postati kaj, razviti se v kaj: evaserat perfectus Epicureus Ci., quos iudicabat non posse oratores evadere Ci., iuvenis (Servius) evasit verae indolis regiae L., ut plebicola … omnisque aurae popularis captator evaderet pro truci saevoque insectatore plebis L., ex infami ganeone maximus philosophus evasit Val. Max., ex defensore senatoriae causae repente patronus plebis evasit Iust.; tudi o stvareh: si quando aliquod somnium verum evaserit Ci. če so se … izšle (uresničile), vereor, ne haec quoque laetitia … vana evadat L. —

II. trans.

1. pot (notranji obj.) docela prehoditi, preiti: omnemque videbar evasisse viam V., lapis evasit totum spatium V. je premeril; occ.
a) kaj preiti = iti čez kaj, priti čez kaj, skozi kaj, mimo česa, prekoračiti kaj, prestopiti kaj: vadum O., ripam V., media castra L., limen, vestibulum Col., amnem T.; pren.: vitam Ap. umreti.
b) na kaj plezati, splezati, zlesti, povzpeti se: gradūs altos V., celsos gradus Sil., ardua L. na vrh splezati; pren.: supina evadere Q.

2. (podobno kot effugere) uiti, uteči, ubežati, (iz)ogniti se (čemu): Val. Fl., Sil., Suet. idr., angustias L., hostes atque locos V., pestem belli V., nostras manus V., da flammam evadere classi V. daj, da ladjevje uteče plamenu, evadere loca mortis O., Libitinam Iuv., Caesares Plin. iun.; pren.: evadere aegritudinem Luc. fr., casus omnes V., gravem casum T., omnia vitae incommoda Sen. ph., necem Ph., mortem Ap., sermones malignorum Plin. iun., patrum sententias T.

Opomba: Sinkop. pf. act. ēvāstī (ēvāsistī): H., Sil.

evakuirati glagol
1. (preseliti zaradi nevarnosti) ▸ evakuálV Vietnamu so pred prihodom tajfuna preventivno evakuirali okoli 70.000 ljudi. ▸ Vietnamban mintegy 70.000 embert evakuáltak megelőzésként, mielőtt megérkezett a tájfun.
Zaradi požara so evakuirali tudi stanovalce sosednjih stolpnic. ▸ A tűz miatt a szomszédős toronyházakból is evakuálták a lakókat.

2. (o prostoru) ▸ evakuál, kiürítMesto je ostalo brez elektrike, evakuirali pa so tudi osrednjo bolnišnico. ▸ A város áram nélkül maradt, és a központi kórházat is evakuálták.

3. (o snovi) ▸ evakuál
Pri plinski sterilizaciji je treba evakuirati komoro najmanj do 1 milibara in šele nato vanjo spustiti baktericidni plin. ▸ A gázzal történő fertőtlenítés során a kamrát legalább 1 millibarig kell evakuálni, mielőtt a csíraölő gázt kibocsátják.

ēvānēscō -ere ēvānuī (ēvānitūrus: Lact.) (ē in vānus) izgubiti se, (iz)giniti, miniti, preiti, propasti, tudi izhlapeti, razhlapeti se, izpuhteti: Varr., Lucr., sen. ph. idr., evanescit vinum vetustate Ci., in tenuem evanuit auram V. je prešel v … ; pren.: ne cum poëta scriptura evanesceret Ter., orationes evanuerunt Ci., evanescit memoria Ci., fama, rumor, ingenium L., cornuaque extremae velut evanescere lunae O., evanuit omnis herbarum virtus O., evanescit dolor O. preide, mine, bella per moras evanuisse T. so zaspale.

ēvocō -āre -āvī -ātum

I.

1. ven poklicati, izklic(ev)ati, poz(i)vati iz česa: gubernatorem e navi, aliquem ante ostium, foras Pl., iuvenes duos stare ad ianuam, qui eum magnopere (nujno) evocarent Ci., evocare eum e curia L., e convivio Iust.; od tod: nostros ad pugnam C. iz tabora na boj pozvati; pesn.: non vigil ales cantibus evocat Auroram O. naznanja jutro; tudi v pomenu izvabiti (izvabljati), zvoditi, zavajati, zapeljati (zapeljevati): Col., Plin., Sen. ph., Sil., praedae cupiditas milites longius (predaleč) evocabat C.; occ.
a) (mrtvece iz podzemlja) priklic(ov)ati, (mrtvece) obuditi (obujati): Tert., virgā animas Orco pallentes evocare V., evocare proavos sepulcris O. iz grobov, Metellos ab inferis Ci., manes Suet.
b) (bogove iz obleganega mesta) poz(i)vati na izselitev: Plin., Macr., unum eum deorum (sc. Terminum) non evocatum … portendere L.

2. pren. vzbuditi, obuditi (obujati): misericordia nullius oratione evocata Ci., probitas praemiorum mercedibus evocata Ci., evocare ad spem L., aliquem in laetitiam L., tacitas cogitationes in medium L.

— II.

1. poklicati, (k sebi) poz(i)vati, povabiti (povabljati): Tiribazus Cononem evocavit N., evocare aliquem ad colloquium L.; jur.: testīs evocare Ci., Plin. iun. priče pozvati; drž.pr. (o pozivih javnih oblasti): eos homines consulum litteris evocandos curavit Ci., principibus cuiusque civitatis ad se evocatis Ci., senatum omnem … ad se evocavit C., evocare magistratūs Ci., Suet., legatos Corinthum Iust.; occ.
a) vojake na vojno poz(i)vati, k orožju pozvati, k orožju (s)klicati: Q., cum ad arma consules evocassent Ci., vocare viros fortes nominatim C., legionem XIII initio tumultūs evocaverat C.; decuriones ex municipiis Domitius evocaverat C.; od tod subst. ēvōcātī -ōrum, m veterani, vojaki, ki so doslužili, a so jih v nevarnih časih zopet poklicali k orožju, gr. ἀνάκλητοι (zopet pozvani); v službi so uživali prednost, na pohodu so jezdili; bili so v istem činovnem redu kakor centurioni: Ci., Suet., ab equitibus Romanis atque evocatis equos sumit C., vocatos in primam aciem subducit S.
b) odpoklicati, odpraviti kam, poslati kam: exercitum a Pelusio Alexandriam C., milites ex hibernis in expeditionem S., equites undique C. od vseh strani zbrati, oppidanos ad bellum C., legiones ex hibernis ad fines Treverorum Hirt.

2. pren. v kak stan pozvati, do kake časti povišati, povzdigniti: Deiotarus vestram familiam a tenebris in lucem evocavit Ci., ad eum est honorem evocatus C.

ēvomō -ere -vomuī -vomitum

1. (iz)bljuvati: Cels., Lamp., eas (conchas) Ci., tamquam nisus evomentis adiuvaret T., haustum venenum evomere Suet.

2. pren. (iz)bruhati, bljuvati, iz sebe metati, od sebe da(ja)ti: quae (urbs) tantam pestem evomuit Ci. = je izvrglo tako pogubnega človeka, in quo tu, … devoratā pecuniā, evomere non poteras Ci. zopet od sebe dati, Cacus faucibus fumum evomit V., multam harenam vicinum mare evomit Cu. meče na suho, evomere ignem Sen. ph., ignes Sil., flammas Plin., undas argenteas Ap.; refl.: Nilus se evomit … in Aegyptium mare Plin. se izliva; occ.
a) poganjati: herbas Col.
b) (govoreč) (iz)bruhati: bona malaque dictu evomere Enn., in quos liberius quod sentis evomas Aug.; (besede) izbruhati, govoriti: libentius (bolj po volji) haec in illum evomere quam verius Ci., in me absentem orationem ex ore impurissimo evomit Ci. je izbruhnil govor; tako tudi: iram evomere in aliquem Ter. jezo stresti nad kom, tres libros contra religionem nomenque Christianum evomere Lact. izbruhati.