Franja

pousser [puse] verbe transitif suniti, poriniti, tirati, gnati; poganjati, priganjati; potiskati; podaljšati, nadaljevati; familier izreči; zabiti; verbe intransitif poganjati, rasti; napredovati; nadaljevati pot; vreti (vino); iti (jusqu'à do), iti tako daleč da ...

se pousser preriniti se, utreti si pot; siliti (se) naprej
pousser son avantage izkoristiti svojo prednost
pousser quelque chose à bout gnati kaj do kraja, na ostrino
pousser des cris kričati, vpiti
pousser à fond (automobilisme) dati poln plin
pousser au large oddaljiti se od brega
pousser quelque chose au noir črno slikati, črno videti kaj
il va comme on le pousse (figuré) on nima nobene svoje volje
pousser la porte au nez de quelqu'un zaloputniti komu vrata pred nosom
pousser quelqu'un de questions obsuti koga, navaliti na koga z vprašanji
pousser des racines pognati korenine
pousser la raillerie trop loin gnati šalo predaleč
pousser des recherches poglobiti raziskovanje
pousser à la roue (figuré) pridno pomagati
pousser des soupirs vzdihovati

pouvoir¹ [puvwar] masculin moč, oblast, sila; pooblastilo; sposobnost; ugled, vpliv (sur na)

en mon pouvoir v moji moči, v mojih močeh
pouvoir d'achat kupna moč
pouvoir d'attraction privlačna sila, privlačnost
pouvoir constituant, législatif, exécutif ustavodajna, zakonodajna, izvršilna oblast
pouvoir judiciaire sodna oblast
pouvoir d'observation dar opazovanja
pouvoir paternel očetovska, starševska oblast
pouvoirs pluriel publics javna oblast
abus masculin de pouvoir zloraba oblasti
arrivée féminin au pouvoir, prise féminin de pouvoir prevzem oblasti
excès masculin de pouvoir prekoračenje pooblastil
fondé masculin de pouvoir pooblaščenec; prokurist
homme masculin au pouvoir oblastnik
homme masculin du pouvoir privrženec oblasti, režima
plein pouvoir (polno) pooblastilo
avoir en son pouvoir imeti v svoji oblasti
être au pouvoir (politique) biti na oblasti
être en, au pouvoir de quelqu'un biti v rokah, v oblasti kake osebe
excéder, outrepasser ses pouvoirs prekoračiti svoje pooblastilo
exercer, détenir le pouvoir izvajati oblast, vladati
munir de pouvoir dati pooblastilo, pooblastiti
tomber au pouvoir de quelqu'un pasti komu v roke

povéčati agrandir, croître, accroître, augmenter; grossir, enfler, ajouter à quelque chose, amplifier, multiplier, étendre, intensifier, stimuler ; (nevarnost) aggraver

povečati se prendre de l'extension, s'accentuer, s'accroître, (s')augmenter, s'amplifier, s'agrandir, grossir, s'étendre, s'aggraver, s'intensifier
desetkrat se povečati décupler
trikratno (se) povečati tripler, augmenter du triple
povečati hitrost accélérer
povečati odprtino, svoje podjetje agrandir une ouverture, son entreprise
povečati plače, mezde majorer (ali réajuster) les salaires
povečati svoje napore intensifier (ali redoubler, multiplier) ses efforts
povečati število vlakov multiplier les trains
povečati se v obsegu augmenter de volume
dati povečati fotografijo faire agrandir une photo(graphie)
inflacijska nevarnost se je povečala le danger d'inflation s'est accru
moji prihranki so se povečali mes économies ont grossi
ukrepi so povečali nezadovoljstvo les mesures ont aggravé le mécontentement
ta mikroskop poveča 500-krat ce microscope grossit 500 fois
ta pijača poveča tek cette boisson stimule l'appétit

povedati [é] (povem)

1. sagen, pesem, na pamet: aufsagen
povedati resnico die Wahrheit sagen
ni moči povedati es ist nicht zu sagen …
povedati na pamet aus dem Kopf aufsagen
do konca: aussprechen, ausreden (pusti, da povem [laß] lass mich ausreden)
povedati brez ovinkov Klartext reden
na kratko povedati sich kurz fassen, nicht viele Worte machen
ne moči povedati česa: (etwas) nicht über die Lippen bringen
odločno povedati svoje mnenje seinen Standpunkt klarmachen
pošteno jih povedati komu deutlich werden, (jemandem) gehorig die Meinung sagen
v obraz povedati (jemandem (etwas)) ins Gesicht sagen, auf den Kopf zusagen

2. zgodbo, potek: erzählen, s svojimi besedami - zgodbo romana ipd.: nacherzählen
naprej povedati še komu: weitersagen, wiedererzählen
uvodoma povedati vorwegschicken, vorwegsagen
jokaje povedati komu kaj: (jemandem (etwas)) vorweinen, vorheulen

3. (sporočiti) mitteilen; (navesti) številke, podatke: angeben

4.
vse povedati (izdati) auspacken

5. podatki, številke: besagen, schließen lassen
|
Povej! heraus mit der Sprache!/heraus damit!
vredno, da se pove erzählenswert
če odkrito povem offen gestanden
povej mi, s kom se družiš in povem ti, kdo si sage mir, mit wem du umgehst, und ich sage dir, wer du bist

povédati to tell; to say

povedali so mi tako I was told so
nekaj ti bom povedal (izdal) I'll tell you what
povédati svoje ime to give one's name
ne povej nikomur o mojem prihodu! don't tell anyone I've come
med nama povedano (pogovorno) between you and me (and the gatepost)
česa (kaj) ne poveste! you don't say!, you can't be serious!
komu to poveste (pravite)! you're telling me!
povédati resnico to tell the truth
povédati (reči) geslo to give the password
povej to obzirno! (žargon) put it gently!
to veliko pové that says a great deal, that tells its own tale

povédati dire, raconter, rapporter, conter ; familiarno chanter

ne povedati taire
na kratko povedati être bref, s'expliquer en peu de mots
na pamet povedati réciter par cœur
povedati banalnosti (ironično) dire des vérités premières
povedati brez ovinkov parler franc(hement) (ali ouvertement, sans détours, sans ambages)
povedati komu nekaj krepkih en dire des dures à quelqu'un
povedati resnico dire la vérité, dire vrai
povedati komu resnico v obraz dire son fait à quelqu'un
povedati svoje ime (priimek) se nommer, décliner son nom
povedati svoje mnenje dire son avis, émettre (ali exprimer, manifester) son opinion
povedati zgodbo raconter une histoire
brezobzirno povedati svoje mnenje dire carrément son avis (ali sa façon de penser), ne pas y aller par quatre chemins, ne pas l'envoyer dire
komu povedati svoje mnenje dire son fait (ali ses quatre vérités) à quelqu'un, faire la leçon à quelqu'un
komu kaj na uho povedati dire quelque chose à l'oreille de quelqu'un
komu kaj strogo zaupno povedati dire quelque chose à quelqu'un dans le creux (ali dans le tuyau) de l'oreille
naprej povedati redire
imeti mnogo povedati (en) avoir long à conter
imeti vedno kaj povedati (familiarno) avoir de la conversation
tajnost se ne sme povedati naprej un secret ne doit pas se répéter
tega vam (žal) ne bi znal povedati je ne saurais vous le dire
o tem bi jaz lahko veliko (marsikaj) povedal j'en sais quelque chose, je pourrais vous en dire des nouvelles
česa ne poveste! vous en dites de belles!
ne povejte tega njemu naprej n'allez pas le lui redire

povédati (povém) perf. dire, raccontare; esprimere; esporre; pronunciare:
povedati ime, novico dire il nome, dire una notizia
povedati svoje mnenje esporre, esprimere il proprio parere
povedati na pamet dire a memoria
povedati nekaj priložnostnih besed pronunziare qualche parola di circostanza
česa ne poveš ma no
pren. to ime mi ne pove nič il nome non mi dice niente, non conosco la persona che porta questo nome
pren. nos mi je povedal sentivo
kaj boš dobrega povedal? cosa racconti di bello?
povedati komu nekaj gorkih strapazzare qcn.
povedati v obraz dire in faccia
povedati komu kaj nazaj ribattere a uno, controbattere qcn.
povedati komu svoje dire a uno ciò che si merita
bilo je, kako bi povedal, malo nerodno la cosa era, come dire, piuttosto imbarazzante
PREGOVORI:
greh se pove, grešnika pa ne si dice il peccato, ma non il peccatore
povej mi, s kom se družiš, in ti povem, kdo si dimmi con chi vai e ti dirò chi sei

povédati decir

povedati komu svoje mnenje fam decir a alg cuatro verdades
ne da se povedati (je neverjetno) es increíble, es inaudito
kaj vsega (česa) ne poveste? ¿qué cosas (más raras) dice usted?
odkrito povedano dicho con franqueza
med nami povedano dicho sea entre nosotros
ti to nič ne pove? ¿no te dice nada eso?
s tem je vse povedano con eso está dicho todo

poverílnica letters of credence, credentials pl

izročiti svoje poverílnice to present one's credentials

pozabíti to forget

pozabíti (ne več misliti) na kaj to forget about something; (spregledati, izpustiti) to omit, to leave out
da ne pozabimo! lest we forget!
pozabi na to! forget it!
ne pozabi, da je to treba narediti! don't forget that it must be done!
pozabil sem (ne morem se spomniti) I forget
ne smemo pozabíti, da... it must be borne in mind that...
pozabil sem, kaj sem hotel reči I forget what I was going to say
da ne pozabim (= mimogrede povedano) by the way
pozabil sem njegov naslov I've forgotten his address
pozabíti na svoje interese to neglect one's own interests

pozábljati to forget (gradually ali frequently); to be forgetful

pozábljati imena, letnice to forget ali to have no memory for names, dates
rad pozablja dežnike he's always forgetting his umbrella
pozábljati na bolečino, grožnje to be oblivious to pain, to threats
pozábljati na obljube to be forgetful ali neglectful of one's promises
on pozablja svoje prijatelje he forgets ali neglects his friends

pozdráviti saluer , (vojaško) faire un salut, donner le bonjour

pozdraviti koga s ploskanjem, z žvižgi saluer quelqu'un par des applaudissements, par des sifflets
pozdraviti z orožjem présenter les armes
pozdravljati na desno in na levo dispenser des saluts à droite et à gauche
z roko pozdraviti prijatelja saluer un ami de la main
pozdravljam vas mille amitiés, bien à vous
lepo ga (jo) pozdravite v mojem imenu faites-lui (ali transmettez-lui) mes amitiés
lepo mi pozdravite svoje starše faites bien mes compliments à vos parents

poznáti connaître, savoir

poznati se se connaître
ne poznati ignorer, ne pas connaître, méconnaître
poznati po imenu, po slovesu, po obrazu (ali videzu) connaître de nom, de réputation, de vue
poznati tajno ozadje kake osebe connaître le dessous des cartes
dobro koga poznati (njegov značaj, življenje) connaître quelqu'un par cœur, familiarno connaître le numéro de quelqu'un
ne poznati pravil vljudnosti ignorer les usages
temeljito poznati (področje) connaître à fond, posséder, connaître sur le bout des doigts (ali comme /le fond de/ sa poche)
poznam svoje ljudi (familiarno) je connais mon monde
v zadovoljstvo mi je, da vas poznam j'ai l'avantage de vous connaître
pozna se mu, da je z dežele il sent la province
leta se mu ne poznajo on ne lui donnerait pas son âge, il ne porte pas son âge
ne bi ga več poznal je ne le reconnaîtrais plus

požreti slino frazem
(zadržati svoje mnenje ali občutja) ▸ lenyeli a békát
Raje požrite slino in bodite tiho, kot da bi prispevali k slabemu razpoloženju, ki prevladuje te dni. ▸ Inkább nyelje le a békát és maradjon csendben, mintsem hozzájáruljon az ezeken a napokon uralkodó rossz hangulathoz.
Sopomenke: pogoltniti slino

(prae-for) -fārī -fātus sum (prae in fārī) V rabi so le obl.: praefatur, praefamur, praefabantur, praefarer, praefarentur, praefati sumus, praefatus fuero, praefari, praefante, praefantes, praefatus, praefandus in star. imper. praefato ali praefamino) (po)prej reči (povedati, govoriti).

1. (kot relig. t.t.) (kakemu nabožnemu ali sploh resnemu dejanju) uvodno besedilo (proslov) govoriti, komu (po)prej opraviti (opravljati) molitev, (po)prej (z)moliti, (po)prej pomoliti h komu: maiores nostri omnibus rebus agendis „quod bonum, faustum, felix esset“ praefabantur Ci., praefari sollemne carmen precationis L., ture, vino Iovi praefato Ca. poprej opravi molitev (zmoli k) Jupitru ob kadilu in vinu; pesn. (z acc. personae oz. božanstva): divos V. ali Iovem vino praefamino Ca. zmoli k bogovom (k Jupitru).

2. (v govoru ali spisu) (po)prej omeniti (omenjati), (iz)reči, govoriti, povedati, navesti (navajati): Ap. idr., quae de deorum naturā praefati sumus Ci., in parte operis mei licet mihi praefari bellum me scripturum L., cum praefatus fuero Col. ko končam svoje (predhodne, uvodne) opombe, sed iam praefari desinamus Col. toda dovolj predgovora (uvoda, predslovja), Aristoteles diversa tradit, vir quem in his magna secuturus ex parte praefandum reor Plin. vnaprej omeniti (kot avtoriteto); occ.: veniam libertati Iust. vnaprej prositi za opravičilo (spregled, prizanesljivost) za svojo prostodušnost, vnaprej se opravičiti za svojo prostodušnost, enako tudi samo veniam Ap., honorem Ci. reči „s slovesom“ („s slavo“, „s častjo“), reči (govoriti, povedati) „sloves“ („slava“, „čast“), praefandi umoris e corpore effluvium Plin. vlage, za katero se je treba prej opravičiti (je treba prositi za prizanesljivost, ki zahteva opravičilo) = iztrebki, otrebki, praefanda Q. = turpia dictu, maxime nefaria et honore praefanda Min., adulescens praefatur arrogantius et elatius, quam aetatem eius decebat Gell.

3. prerokovati, vedeževati: talia praefantes quondam felicia Pelei carmina divino cecinerunt pectore Parcae Cat., quem ad modum cordi esse divis [e] carminibus praefarentur L.; z ACI: sibi Asiam sufficere praefatus Iust. preroško je opomnil, preroško opomnivši.

4. narekovati: et melicos lyricosque modos praefando (nekatere izdaje profando) novabis Aus. — Pt. pf. praefātus s pass. pomenom: Icti. in pozni pisci: condemnatus ex praefatis causis Dig., iura Dig., sic etiam nostro praefatus habebere libro Aus. omenjen na začetku knjige, sine honoribus praefatis appellare aliquid Arn. ne da bi omenil, vir praefatā reverentiā nominandus Vop. Od tod praefātum -ī, n = praefātiō predgovor, uvod: praefato opus est Symm.

praesidium -iī, n (prasidēre)

1. zaklon, zavetje, zatočišče, zaslomba, (o)bramba, varstvo, zaščita, kritje, zavetje, pomoč: nullum amicis in eo praesidium videbat positum C., non satis praesidii in eo putabatur N., alicui esse praesidio Ci., ferre alicui praesidium Ci., in fugā sibi praesidium ponere C. (po)iskati zavetje, zatočišče, legum praesidio Ci. s pomočjo; occ. vojaško varstvo, vojaško spremstvo, straža: Pl., Eutr. idr., legiones, quae praesidio impedimentis erant C., nocturnum praesidium Palatii Ci. zasedba;

2. meton. kar, kdor koga varuje, zaščita, zaščitnik (zaščitnica), pomoč, pomočnik (pomočnica), varovalo, varovalec (varovalka), varstvo, varuh(inja): classis praesidium provinciae Ci., generis praesidia S. zaščitnike (zaslombo) rodovine; occ.
a) varovalno (vojaško) spremstvo, zaščitnica: ad iudicium cum praesidio venit Ci., praesidium dedit, ut eo tuto perveniret N.
b) kot voj. t.t. straža, stražna (stražarska) posadka, stražna (stražarska) enota: praesidium castrorum L., in eo flumine pons erat, ibi p. ponit C., p. agitare S. na straži biti, procul in praesidio erat N. je stal na straži, praesidium Lacedaemoniorum ex arce expulerunt N., occupato oppido ibi praesidium collocat C., imponere praesidium oppido L., Italia tota armis praesidiisque tenetur Ci., locum praesidio tenere C., praesidio firmare N.
c) s posadko (stražo) zaščiteno (utrjeno, varovano, krito) mesto, branišče, branik, stražišče, straž(ar)nica, okop, obrambni položaj, obrambni nasip: Eutr. idr., cum legio praesidium quoddam occupavisset C., cohortes, ex proximis praesidiis deductae C., praesidium tutari L., praesidio decedere L., propter metum praesidium relinquere Ci., praesidia Romana intrare T.; pren.: de praesidio vitae decedere Ci. svoje mesto v življenju zapustiti, pudoris Ci. branik.

3. metaf. pomoč, pripomoček (pomoček, pripomoč), (pri)pomagalo: insigne praesidium reis H., omnibus vel naturae vel doctrinae praesidiis ad dicendum parati Ci., ad evertendam rem publicam praesidia quaerere Ci., quod satis esset praesidii N. vsa potrebna pomagala, di nobis haec praesidia dederunt Ci., praesidio litterarum C. s pomočjo črk, pismenk, ad evertendam rem publicam praesidia quaerere Ci., sibi praesidia periculis (dat. zoper nevarnosti) quaerere Ci.; occ. zdravilo: Plin. idr.

prāgmaticus 3 (tuj. πραγματικός)

1. vešč (državnih) poslov, izveden, izkušen, strokoven, (splošno) koristen, opravilen, práktičen, pragmátičen: homines Ci. ep.; subst.
a) pragmaticus -ī, m pragmátik = praktični pravnik (pravoznanec), pravni strokovnjak (veščak), pravni praktik, ki je sodnim govornikom poiskal pravne osnove, da so na njih zasnovali svoje govore: Ci., Q.; pri poznejših piscih sploh pravnik, pravoznanec, pravni svetovalec: Iuv., Mart., Icti.
b) prāgmatica -ōrum, n Pragmátika, naslov nekega Akcijevega spisa: Gell.

2. državljanskih (civilnih) zadev (stvari, reči) se tičoč, državljanski, državljanskozadeven, civilen, civilnozadeven: pragmatica sanctio Cod. I. = rescriptum pragmaticum Aug.; tudi samo rescriptum Cod. Th. pragmatična sankcija (= slovesen cesarski odpis (reskrípt) v zadevah javnega prava, namenjen kakemu občestvu).

práti (perilo) to wash, to launder, (lase) to shampoo

da(ja)ti prat (svoje) perilo v pralnico to send one's washing to the laundry
kje si daješ prat perilo? where do you get (ali have) your washing done?
ona pere za nas she does our washing
ona pere (hodi prat) za druge she does other people's washing
to blago se dobro pere this material washes well

právi (-a -o)

A) adj.

1. giusto; adatto, vero; buono; opportuno:
izbrati pravi trenutek scegliere il momento giusto
razlika med pravo in približno vrednostjo la differenza tra il valore vero e quello approssimativo
povleči pravo potezo fare la mossa buona
zvedeti ob pravem času venire a sapere al momento opportuno

2. vero, genuino, autentico, schietto; nareč. spaccato, patocco:
on je pravi Tržačan un triestino patocco

3. (izraža podkrepitev trditve) vero:
življenje je postalo zanj pravi pekel la vita diventò per lui un vero inferno
njegova soba je pravi hlev la sua stanza è una vera stalla

4. pog. (izraža omalovaževanje)
prava figa, prava reč, če si je privoščil BMW si è fatta una BMW; e poi? e allora?
prava stran (lice) tkanine, medalje il diritto, il ritto della stoffa, della medaglia
prava, narobe stran il diritto e il rovescio
bot. prava glavica capsula
bot. prava kadulja salvia (Salvia officinalis)
zool. prava klopotača crotalo, serpente a sonagli (Crotalus)
anat. prava rebra coste vere
prava vrednost valore intrinseco
zool. pravi maki maki (Lemur)
med. pravi sklep diartrosi
zool. pravi tkavec tessitore (Ploceida)
zool. pravi vampir vampiro (Desmodontida)
zool. prava kareta tartaruga embricata (Eretmochelys imbricata)
mat. prava premica retta
tekst. prava svila seta pura
zool. prave čebele apidi (sing. -e) (Apidae)
zool. prave uši anopluri (sing. -o) (Anoplura)
mat. pravi kot angolo retto
mat. pravi ulomek frazione propria
imeti glavo na pravem mestu avere la testa a posto
lotiti se česa na pravem koncu affrontare un problema nel modo giusto
postaviti stvari na pravi kraj mettere le cose a posto
obrniti se na pravi naslov rivolgersi alla persona giusta
ta je šele ta pravi lui è un furbo di tre cotte
biti pravi sin, prava hči svojega očeta, svoje matere essere il vero figlio, la vera figlia del proprio padre, della propria madre
imeti pravo mero usare moderazione
spraviti koga na pravo pot inoltrare qcn. sulla retta via
ne biti za pravo rabo non sentirsi bene, non combinare niente
iron. prava sila ti je bila to narediti ma chi te l'ha fatto fare?!
znati poiskati pravo besedo ob pravem času saper trovare la parola giusta al momento giusto

B) právi (-a -o) m, f, n
srečati ta pravega incontrare l'uomo giusto
če misliš, da je tvoja prava, naredi po svoje se pensi di aver ragione tu, fa' a modo tuo
pog. ne biti pri pravi non essere normale, mancare di una rotella
ravnati po pravi operare secondo giustizia

pravic|a¹ ženski spol (-e, -)

1. (pravičnost) das Recht, die Gerechtigkeit
po pravici mit Recht, berechtigterweise, rechtens, zu Recht
povedati po pravici die Wahrheit sagen
doseči svojo pravico zu seinem Recht kommen
imeti pravico na svoji strani das Recht auf seiner Seite haben
zahtevati svojo pravico sein Recht fordern
vztrajati pri svoji pravici auf sein Recht pochen
z enako pravico [ebensogut] ebenso gut, geradesogut
z vso pravico mit vollem Recht, mit voller Berechtigung

2. (justica) die Gerechtigkeit, die Justiz
|
vzeti pravico v svoje roke Selbstjustiz üben
zgodi se pravica die Gerechtigkeit nimmt ihren Lauf