Franja

napitnína tip; gratuity

dati komu napitníno to tip someone, to give someone a tip
dal sem mu dolar napitníne I tipped him a dollar, I gave him a dollar tip
prepovedano je dajati napitníno! no tipping allowed!
napitnína prepovedana! tipping prohibited!

napuh samostalnik
(o osebnostni lastnosti) ▸ gőg, önteltség, fennhéjázásBlogi so preveč popustljivi do človeškega napuha. ▸ A blogok túlságosan elnézőek az emberi önteltséggel szemben.V življenju sem srečal mnogo ljudi, ki niso mogli skriti svojega napuha. ▸ Sok olyan emberrel találkoztam már életemben, akik nem tudták palástolni a fennhéjázásukat.

narávnost¹ straight; directly

narávnost kvišku straight up
narávnost naprej straight on, straight forward
narávnost (brez strahu) povedati svoje mnenje (figurativno) to give it (someone) straight from the shoulder
narávnost povedati to tell (someone) straight out
pojdite narávnost! go straight on!
narávnost vprašati koga to ask someone point-blank
povejmo narávnost (bolj odkrito)! let us put it in plain language!
povej mi narávnost, kaj misliš! tell me straight what you think!
povedal sem mu narávnost v obraz I told him straight out
narávnost po nosu me je udaril he hit me square on the nose

naréd (pripravljen) ready

naréd za izplutje ready to put to sea
naréd za vzlet ready for takeoff
sem naréd za odhod I am ready to go

naredíti to do; (izdelati) to make, to manufacture; (izvršiti) to carry out, to perform, to execute; (dovršiti) to bring to an end, to complete

kaj naredíti? what is to be done?
ne vem kaj naredíti (figurativno) I am all at sea
kaj naj človek naredi? what is one to do?
prav vse (možno) naredíti to leave no stone unturned
nerad kaj naredíti to do something with a bad grace
površno, slabo naredíti to bungle
naredíti čemu konec to put an end to something
naredíti napako to make a mistake (ali a blunder)
naredíti komu uslugo to do someone a service (ali a favour)
naredíti komu slabo uslugo to do someone a bad turn, to do someone a disservice
rad kaj naredíti to do something willingly, to do something with a good grace
to bi se dalo naredíti that could be done
naredíti se nevednega to pretend not to know, to act as if one did not know
naredil sem se gluhega I pretended to be deaf
naredíti se bolnega to feign illness, to malinger
naredil sem (se), kot da sem jezen I pretended to be angry

naročíti to order; to command; to commission; to give a commission (for); to give (ali to place) an order; arhaično to bespeak

naročíti kaj pri kom to order something from someone
naročíti sedež prostor to book a seat
naročíti se na časopis to subscribe to a paper
si naročen na ta časopis? do you take this paper?
naročil sem se na to knjigo I ordered this book

nasésti (ladja) encallar, varar ; (komu) ser engañado; quedar(se) fresco (ali chasqueado)

pošteno sem nasedel! ¡estoy frito!

naslovljenka samostalnik
1. (prejemnica pošte) ▸ címzett
Nekaj kasneje so ji poskusili vročiti še dodatno potrebno dokumentacijo, vendar naslovljenke ni bilo več mogoče najti. ▸ Valamivel később megpróbálták kézbesíteni neki a további szükséges dokumentációt, a címzettet azonban már lehetetlen volt megtalálni.
Sopomenke: adresat

2. (komur je kaj namenjeno) ▸ címzett
Kadar naslovljenec ali naslovljenka ne bo razumel/-a vsebine, niste izgubili ničesar. ▸ Ha a címzett nem érti meg a tartalmat, ön semmit sem fog veszíteni.
Prešeren te pesmi nikoli ni objavil, morda jo je osebno dobila naslovljenka, kakor tudi morda izvirnik v poljščini. ▸ Prešeren ezeket a verseket sohasem tette közzé, talán személyesen a címzett kapta kézhez őket, ahogy a lengyel eredeti szöveget is.
Sopomenke: adresat

nasprótje contrast, contrary, opposite; opposition, contrariety; antonym

biti nasprótje to be in contradiction (with)
v nasprótju z... unlike..., in opposition to, in contrast to; in contradistinction to
biti v kričečem (ostrem) nasprótju z to be in striking contrast to
v nasprótju z vami sem jaz optimist unlike you I am an optimist
v nasprótju z našimi pričakovanji contrary to our expectations

nastániti to lodge; to accommodate; to house; (vojake) to billet, to quarter

nastániti se to take (up) lodgings (ali one's abode); (v hotelu) to stay at a hotel, to put up at a hotel; (naseliti se) to settle (down)
v katerem hotelu si se nastanil? what hotel are you staying at?
nastanil sem se v neki gostilni I put up at an inn
nastániti se (vseliti se) pri kom to move in, to quarter oneself on someone

nasvèt piece of advice; (splošno) advice; counsel; (ideja) suggestion

po nasvètu advised by
na njen nasvèt on her advice, at her suggestion
dal mi je dober nasvèt he has given me some good advice
poslušaj moj nasvèt! take my advice!, be advised by me!
prišel sem k tebi po nasvèt I have come to you for advice
vprašati koga za nasvèt to ask someone's advice, to consult someone
ravnati se po nasvètu to follow someone's advice, to take someone's advice, to take advice from someone

natégnuti nàtēgnēm
I.
1. nategniti: nategnuti platno
2. napeti: nategnuti konop između dva drveta; nategnuti luk, obaraču na pušci; nategnuta puška; nategnuti sve sile
3. stegniti: nategnuti vrat
4. ekspr. potegniti iz: nategnuti čokanj, čuturicu
5. nategnem ga ljudski za uši pošteno sem mu navil ušesa
II. nategnuti se
1. nategniti se
2. napeti se

natō -āre -āvī -ātum (intens. in frequ. glag. nāre)

1. plavati: querquedulae natantes Varr. ap. Non., studiosissimus homo natandi Ci. ep., natare in Oceano Ci. ali in mari Cels. šalj. = pluti, natant aequore pisces O., natat uncta carina V., in portu fracta carina natat Pr. plava sem in tja, fracta classis et intra paucos dies natavit nova Sen. ph. je odplulo novo; pesn. trans. preplavati kaj, plavati kje, čez kaj, po čem: freta V., aquas Mart.; tudi pass.: quot piscibus unda natatur O.; subst. pt. pr. natantēs -ium (pesn. -um), f (sc. bestiae) plavajoče živali, živali plavalke = ribe: omne genus natantum V.

2. metaf. (o stvareh zaradi podobnosti gibanja oz. tvarine)
a) gibati se, (o vodovju) teči, pljuskati, plivkati, plajhati, valove gnati, valovati: Lucr., Tiberinus … campo liberiore natat O.; (o žitnem polju) zibati se, valovati: campi natantes V.; (o ognju) plati, plapolati, goreti: Lucr., niveo natat ignis in ore Stat.; (o obleki) mahedrati, plahutati, opletati: O.; (o listju, ki se je usulo) gibati se, zibati se: Pr.; (o tehtnici) omahovati: Tib.; (o nogi) gugati se, premikati se, drseti: ne vagus in laxa pes tibi pelle (v čevlju) natet O.; (o ptičjem letu) plavati, jadrati: quodque ausa volare ardea sublimis pinnae confisa natanti Lucan.; occ. α) plavati v čem, biti poplavljen, biti poln česa, imeti veliko česa, obilovati s čim; z abl.: natabant pavimenta vino Ci., omnia plenis rura natant fossis V., cum … sanieque exspersa natarent limina V., arva amnibus natant O., imbres, quorum modo cuncta natabant impulsu Lucan., quotiens haec ora natare fletibus et magnas latrantia pectora curas admota deprendo manu? Stat., natabant domus sanguine parvulorum Aug.; abs.: cuncta natabant (od dežja) Lucan., plana natant Sil. β) (o očeh pijanih, zaspanih, umirajočih ljudi) plavati = medleti, medel, mrtev, otrpel, tog biti, stekleneti: vinis oculique animique natabant O., iam moriens oculis sub nocte natantibus atra circumspexit O., natantia lumina V., comitis casu frendens labentia virgo membra levat parvāque oculos iam luce natantīs irrorat lacrimis Sil.; oculi natantes et quādam voluptate suffusi Q. milo gledajoče oči (govornika).
b) širiti se, razširjati se: summā parte terrae natantibus radicibus Col.
c) (v duševnem oziru) omahovati, omahljiv, nestalen, nestanoviten biti, negotov biti: tu mihi natare visus es Ci., pars hominum … urguet propositum; pars multa natat H., mutatio voluntatis indicat animum natare Sen. ph.; natant quaedam (sc. cognomina) Varr.

naùzēti se nàuzmēm se
1. navzeti se
2. nauzeti se zime, hladnoće za čitavu godinu unaprijed, unapred nazmrzoval sem se za vse leto naprej

naváditi

naváditi koga na kaj to accustom someone to something, to inure someone to something
naváditi se na kaj to get used (ali inured) to something, to get into the habit (ali the way) of, to get accustomed to; to become familiar with something, to acquire (ali to contract) the habit of
naváditi se na neko podnebje to acclimatize, ZDA to acclimate
navadil sem se na to zdaj I am used to it now, I have got into the way of it now

navdúšen enthusiastic

biti navdúšen nad to be enraptured with
ves navdúšen sem za glasbo I'm a great music lover
niso navdúšeni za to they're not keen on that

navdúšen entusiástico; entusiasta

navdušen za lleno de entusiasmo por
navdušen za letalstvo entusiasta de la aviación
navdušen za nogomet apasionado por el fútbol
navdušen sem nad načrtom estoy entusiasmado con el proyecto

navelíčan weary (česa of something), tired (of); sick (of); fed up (with something)

navelíčan sem tega dela I am fed up with (ali sick and tired of) this work

naveliča|ti se (-m se) (etwas) überbekommen, (einer Sache) müde/überdrüssig werden, [zuviel] zu viel werden (Xa sem se naveličal X ist mir [zuviel] zu viel geworden); poslušanja: sich überhören
nikoli se ne naveličati nie satt kriegen, nie genug bekommen können von

navelíčati se to get weary (ali tired) (česa of something); to be (ali to get) sick (of); to weary (of); to grow weary (of), to be fed up (with)

naveličal sem se čakanja I got sick of waiting
njegove družbe se hitro naveličaš (si je hitro sit) a little of his company goes a long way