Franja

échauffer [ešofe] verbe transitif razgreti, segreti; figuré razvneti, razburiti; médecine zapreti

s'échauffer razgreti se, segreti se, figuré razburiti se, razvneti se, razjeziti se
esprits masculin pluriel échauffés razvneti duhovi
imagination féminin échauffée razgreta, bujna domišljija
le sportif s'échauffe avant la compétition športnik se ogreva pred tekmo(vanjem)
échauffer la bile, la tête, les oreilles à quelqu'un koga razdražiti, razjariti

éclat [ekla] masculin drobec, odkršek; treska, iver; tresk, pok; močan sij, blisk; sijaj, krasota, blesk; svežost (polti); figuré škandal, pozornost, senzacija

à l'abri des éclats varen pred drobci (granat ipd.)
éclat d'obus, de bombe granatni, bombni drobci
éclat d'os, de verre drobec kosti, stekla
éclat du soleil močna sončna svetloba
éclat de rire krohot
éclat de tonnerre grom
éclats de voix vpitje, kričanje
action féminin d'éclat sijajno dejanje
donner de l'éclat da(ja)ti sijaj
être dans tout l'éclat de sa beauté biti v polnem sijaju svoje lepote
faire un éclat, faire beaucoup d'éclat (veliko) pozornost zbuditi
partir d'un éclat de rire bušiti, bruhniti v smeh
provoquer un éclat napraviti sceno, škandal
rire aux éclats krohotati se
voler en éclats razleteti se na koščke

edge¹ [edž] samostalnik
rob, greben; meja; ostrina; osornost, moč, strogost
množina obreza (knjige)
ameriško, pogovorno prednost, privilegij

to be on the very edge pravkar nameravati
to give an edge to, to put on an edge ostriti
to give the edge of one's tongue ostro komu povedati, zabrusiti jih komu
to have an edge biti okajen
to have an edge on s.o. imeti neznatno prednost pred kom
(all) on edge skrajno napet, živčen
not to put a fine edge upon jasno se izražati, odkrito povedati
to set one's teeth on edge skominati
to sit on the thin edge of nothing sedeti na skrajno tesnem prostorčku
to take off the edge otopiti
to take the edge off one's appetite pokvariti komu tek
the thin edge of the wedge skromen začetek
gilt edges zlata obreza knjige

ēdō² -ere -didī -ditum

I. vzdigniti, med. vzrasti (prim. ēditus 3): in eximiam altitudinem editis arboribus Cu.

— II.

1. iz sebe da(ja)ti, od sebe da(ja)ti: animam ed. Ci. dušo spustiti, (dušo) izdihniti, pro re publica vitam ed. Ci. življenje dati, libenter extremum spiritum ediderim Ci., cuniculus armatos edidit L., per os est editus aër Lucr.; ex aedibus me edidi foras Pl. odšel sem; poseb.: clamorem ed. Ci. krik zagnati, (za)kričati, voces, risūs ed. Ci. spregovoriti, zasmejati se, fletum ed. Ph. (za)ječati, tarnati, ed. gemitūs O. vzdihniti (vzdihovati), stokati, latratūs O. lajati, hinnitūs O. rezgetati, murmur O. mrmrati, sonum Cu., planctūs Iuv. žalovati; magnā caede editā N. po velikem prelitju krvi; pesn.: flumen editur in mare O. se izliva v morje, Maeander in sinum maris editur L.

2. occ.
a) roditi, poroditi; o ženskah: cum Vestalis geminum partum edidisset L. je porodila dvojčka, edidit … geminos Latona O., ed. fetūs nixibus V., aliquem maturis nixibus O., quem pertu sub luminis edidit oras V., in lucem edi Ci. na svet priti, roditi se, quos edidit Hypso Val. Fl., marem ed. Suet.; o živalih: animalia ex utero ed. Lact.; katahrestično tudi o moških: Electram Atlans edidit V., Maecenas atavis edite regibus H. rojenec kraljevih prednikov, flumine Gange edita O. hči reke Gangesa; pren.: Amorem Rhodope aut Garamantes edunt V. so njegovi roditelji, terra edit innumeras species O., frondem edit ulmus Col. poganja.
b) spise izda(ja)ti, objaviti (objavljati): annales Ci., de re publica libros Ci., edi tabulas populo imperavi Ci., libri, qui in vulgus editi sunt N., orationem scriptam ed. S., delere licebit, quod non edideris H., edere librum de vita alicuius Plin. iun., principes (življenjepise vladarjev) Vop.

— III. pren.

1.
a) in vulgus edere ljudstvu razglasiti (razglašati), (glas, govorico) raznesti (raznašati), (raz)širiti: edit in vulgus suo iussu illum profectum esse N., quae opinio erat edita in vulgus C.
b) (povelje) dati, izdati, zapovedati, zaukazati, veleti: edere mandata N. naročiti imperia L., ederet consul, quid fieri vellet L., edita Thaumantidos O. ukaz, povelje.

2. reči, izreči (izrekati), izgovoriti, naznaniti (naznanjati), oznaniti (oznanjati), povedati, imenovati: haec prior edidit ore V. je izgovoril, ed. talia placido ore O., edidit flamen haec verba O., meum nomen iis ediderant Ci., ede illa, quae coeperas Ci. ep., postulata consulibus ed. Ci., edituri sunt iudicium Ci., ede hominis nomen H., dum, quae Crispini docuit me ianitor, edo H., ed. consilia hostium L., aliquem auctorem alicuius rei L., nomen L. Tarquinium L. imenovati se za Lucija Tarkvinija, ede tuum nomen et patriam O., ed. veros ortus O., auctor necis editur O., ed. annos et censum Plin., edam, si quis me consulat Iuv.; pesn. = pripovedovati, opevati: edam versibus Lucr., arma … violentaque bella parabam edere O. — Skladi: z dvojnim acc.: auctorem doctrinae Pythagoram ed. L.; z ACI: edunt fruges creari Lucr., hos navita templi edidit esse deos O.; z odvisnim vprašanjem: edant … , quid in magistratu gesserint Ci., quid sibi velit fabula, ede H.; occ.
a) (oraculum) edere preroštvo izreči, prerokovati: oraculum ed. Ci., Cu., ita ex fatalibus libris erat editum L., quam opem Delphicus edat O., mea fata ed. O., in vulgus edita responsa Cu., sortem oraculo editam Cu.
b) (pred sodiščem) svetovati, predlagati, imenovati, določiti koga: si reus tribus ederet, suam certe edidisset Ci. (tožnik je imel pravico svetovati 4 okrožja, obtoženec eno izmed njih odkloniti; prim. ēditiō in ēditīcius), toda: editi (= editicii) ad reiciendum iudices Ci.; quaesitorem ed. Ci., socium edidisti Quinctium Ci., iudicium id, quod edat Ci.

3. storiti, narediti, napraviti, povzročiti (povzročati), prizade(va)ti, izvršiti, dovršiti: scelera, quae ab illo in patriam sunt edita Ci., quod facinus ille non edidit? Ci., nullum fructum ex se ed. Ci. (o ovcah) nobenega dobička ne dajati, haec dies edidit mores O., certamen, cladem, tumultum, trepidationem ed. L., povzročiti (povzročati), immortalia opera ed. L., operam ed. L. uslugo storiti, ferro strages, funera ed V., in eos omnia exempla cruciatusque C. dati jih na vse načine mučiti, ed. singulare patientiae exemplum Cu. vzgled … dati, proelia pugnasque Lucr., memorabile proelium Cu. znamenito bitko biti, digna spectaculo Cu.; drž.pr. (javne igre) prirediti (prirejati): edere munus gladiatorium L., ludos: Cu., T., Suet., spectaculum T., Circenses, pugnas navales, agonas, venationes Suet.; met.: gladiatores ed. T. gladiatorjem da(ja)ti nastopiti = gladiatorske igre prirediti (prirejati): pren.: ed. certamen quoddam maeroris Cu. prirediti žalovanje kakor za stavo. — Od tod adj. pt. pf. ēditus 3 vzdignjen, kvišku moleč, štrleč, vzvišen, visok, strm: Lucr., Col., collis ex planitie editus C., locis editioribus C., locus editus et paulatim ab imo acclivis C., admodum edito loco C., loco perexcelso atque edito Ci., conclave editum N. gornje nadstropje, locum extra urbem editum ceperunt N., mons in immensum editus S., collis magna parte editus S., locus editior S., collis editissimus S. fr., campus, … austro editus V. ki se vzdiguje proti jugu; kot subst.: ex edito Plin., in edito Suet., edita montium T. višine, samo edita T. višavje; pren.: ordo quasi editus in altum Ci., viribus editior H. močnejši, krepkejši.

effraction [efraksjɔ̃] féminin vlom

vol masculin avec effraction tatvina z vlomom
à l'épreuve de l'effraction varen pred vlomom
ouvrir avec effraction s silo odpreti, vlomiti
pénétrer par effraction dans quelque chose vlomiti v kaj

égalité [egalite] féminin enakost; enakomernost; enakovrednost; mathématiques kongruenca, skladnost; sport izenačenje

à l'égalité de pri, v enakosti
égalité devant la loi enakost pred zakonom
égalité d'âme, d'humeur ravnodušnost
égalité des droits enakopravnost
égalité de points (sport) neodločena igra
égalité politique, sociale politična, socialna enakost
égalité du pouls enakomernost pulza
être à égalité pour quelque chose biti kos čemu
être à égalité (avec quelqu'un) doseči (s kom) isto število točk
être sur un pied d'égalité avec quelqu'un biti enak komu (po družbenem položaju)

ēgredior ēgredī ēgressus sum (ē in gradī)

I. intr.

1. iziti, iti iz … , ven iti, ven hoditi, izstopiti (izstopati), priti iz … , oditi, odhajati: cum senatum egressum vidi Ci., egredere, o quicumque es V. Od kod? z abl.: egredi domo Pl., Ci., Romā egreditur Quinctius Ci., egredi portis C., convivio Cv., curiā, provinciā S., ordine S., iz vrste stopiti, est urbe egressis tumulus V. takoj pred mestom je, egredi cubiculo T., tabernaculo, triclinio Suet.; s praep.: foras e fano Pl., ab sese Pl., a nobis foras Ter., Catilinam egredi ex urbe iussi Ci., egredi ex senatu S., ex oppido C., ex suis finibus, ex castris C., e curia L.; prim. unde egressi sunt C. Kam? s praep. z acc.: ad portam L. ven pred vrata, pri vratih ven, extra munitiones C., extra vineas S., ut egredi extra vallum nemo auderet N. čez okop, extra portam L., in vadum L., per medias hostium stationes L., obviam eg. L., in vallum T. na nasip stopiti; pren. = oddaljiti se od česa, prestopiti (prestopati) kaj: extra hos cancellos egredi Ci., extra quos fines terminosque egredi non possim Ci., eg. a proposito Ci., per res Veneris Lucr., extra praescriptum Q., in alios consules T.; pogosto = navzgor iti, splezati na … , vzpeti se, popeti se: iam scalis egressi milites S. so po lestvi splezali, egredi ad summum montis S. na vrh gore splezati, in tumulum, in altitudinem L, altius egressus O., egredi in tectum T., in sublime Plin.

2. occ.
a) z vojsko se vzdigniti, oditi, odhajati, napotiti se, odriniti: Caesar de quarta vigilia ipse egreditur C., iam egredientibus Romanis S., egressi superant fossas V. Od kod?: Mutinā Ci., magno cum strepitu castris egressi C., ne cum periculo ex castris egredi cogantur C., e castris egredi V. v boj iti. Kam? s sup.: egredi speculatum L., castris aquatum S.; s praep. in acc.: eg. ad bellum Ci., ad proelium C., ad oppugnandum S., in pacata sociorumque populi Romani fines L.; z dat. finalis: praesidio pabulationibus C.
b) z ladje (na suho) stopiti, izkrca(va)ti se: litus ad egrediendum nequaquam idoneum C., egressi veneramur Apollinis urbem V., egressique labant vestigia prima V., sese in terram esse egressum Ci., navi egredi non audebat C., egressus ratibus O., simulatque e navi egressus est Ci., ut e navi egressus est N.
c) (iz pristanišča) odjadrati, odpluti: egreditur in quadriremi Cleomenes e pontu Ci., egressae ante rates O.

— II. trans.

1. iti iz česa, iti prek kakega kraja, zapustiti (zapuščati) ga: Q., Plin. iun., egressis urbem Albanis L., egredi navem Cu., tecta Plin., portum Q., tentoria T.

2. prekoračiti, prestopiti, preseči (presegati): ego flumen Mulucham non egrediar S., egredi finem mundi Cu., annum sextum Cu., septemdecim annos T., exsilium T.; pren.: Vell., egredi modum T., clementiam maiorum suasque leges T., tecta altitudinem moenium egressa T. moleče čez, nad, modo muliebri eiulatu, aliquando sexum egressa voce infensa clamitabat T. čez žensko navado, familia praeturam non egressa T. ki se ni povzpela višje od preture, egredi veritatem Plin. iun. pretira(va)ti.

eho, interj., vzklik vzbujanja pozornosti: he! ej! čuj(eš)! Pred voc.: eho tu, eho tu, quin cavisti? Pl., eho, Pseudole, i, gladium adfer Pl.; pred stavkom: eho, non tu dixisti? Pl.; okrepljeno: ehodum, bone vir, quid ais? Ter.

eksplozij|a ženski spol (-e …) die Explosion; der Zerknall; -explosion (atomske bombe Atombombenexplosion, cen Preisexplosion, kotla Kesselexplosion, prašne zmesi Staubexplosion, treskavca rudarstvo Schlagwetterexplosion, v zraku Luftexplosion, jedrska Kernexplosion)
nevarnost eksplozije die Explosionsgefahr
pok ob eksploziji der Explosionsknall
lijak po eksploziji der Sprengtrichter
podoben eksploziji explosionsartig
varen pred eksplozijo explosionssicher
učinek eksplozije die Sprengwirkung

elementarna nesreča ženski spol die Katastrophe, die Naturkatastrophe
področje, ki ga je prizadela elementarna nesreča das Katastrophengebiet
če pride do elementarne nesreče im Katastrophenfall
pomoč ob elementarnih nesrečah die Katastrophenhilfe, der Katastrophendienst
obramba pred elementarnimi nesrečami der Katastrophenschutz

Elephēnor -oris, m (Ἐλεφήνωρ) Elefenor, Helenin snubec, junak pred Trojo: Hyg.

em (imp. glag. emere [= eme]; prim. dic, duc, fac, fer) na, tu imaš!: C. Gracchus ap. Char., Varr.; pred etičnim dat.: em tibi! Pl. na, tu imaš! (potem ko je kdo koga naklestil); pred acc.: em manum! Pl. tu je moja roka! em argentum! Pl., em tibi talentum argenti! Pl., em Davum tibi! Ter.; pred imp.: em vide, aspecta Pl.; pred praep.: em istic, em hic, ille, itd., em, hic ille est de tuis Ci. ep.

emigrirati glagol
(izseliti se v tujino) ▸ emigrál, kivándorolDve leti kasneje je preostanek družine emigriral v ZDA. ▸ Két évvel később a család többi tagja az USA-ba emigrált.
Leta so minevala in sultan je spričo političnih pritiskov emigriral v Pariz. ▸ Teltek az évek, és a szultán a politikai nyomások következtében Párizsba emigrált.

emisij|a ženski spol (-e …) die Emission; der Ausstoß; denarja: die Ausgabe, die Notenausgabe, die Geldschöpfung; elektromagnetna: die Aussendung; plinov: das Ausströmen; medicina (izločanje) die Ausschüttung, (izpraznjenje) die Entleerung; -emission (denarja Geldemission, zvoka Schallemission, prahu Staubemission, škodljivih snovi Schadstoffemission, sekundarna Sekundäremission)
brez lastne svetlobne emisije nichtselbstleuchtend
z lastno svetlobno emisijo selbstleuchtend
obremenjenost z emisijo die Emissionsbelastung
obramba pred emisijo der Emissionsschutz

ēn,

1. interj. (iz *estne? ali je tako? ali res tako?), le pred vprašalnimi stavki = ali pač? ali?: en umquam adspiciam te? Pl., en ibi quidquam nasci putas posse? Varr., en hoc illud est, quod antea dixi? Ci., en quid ago? V., en erit umquam ille dies? V., en haec promissa fides est? V., en umquam aliquot, mea regna videns, mirabor aristas V., en quid agis? Pers., en umquam liberi militaturi essent L.

2. demonstr. (= gr. ἤν) glej! evo! tu imaš (imate)! z nom.: en illae aedes Pl., en ego Pl. tu sem, en crimen, en causa, cur regem fugitivus accuset Ci., en illa, illa, quam saepe optastis, libertas S., en Priamus V., en vester Ascanius V., en dextra fidesque V., ipse en ille nostris decoratus insignibus … incedit L., en ego vestra parens O., en Varus T.; iron.: en ego victa situ V.; z acc.: en causam, cur lex ferretur Ci., en quattuor aras V.; z ACI: en thalamos ardere iugales Val. Fl.; pred povednim stavkom: en habes virum dignum te S., en, ait, en adsum O., en, ait, en adsum praereptae coniugis ultor O., en quantum Tiberis … ambit Lucan.; z etičnim dat.: en perfecta tibi discordia V.; z odvisnim vprašanjem: en quo fretus sim Ter., en ad quem legatos mittamus Ci., en cur magister eius ex oratore arator factus sit Ci.

3. pri imp. (menda iz *eisne ali greš?) daj! dajte! hajdi! hajdite!: en accipe V., tostos en adspice crines O., adspicite en O., en age Pr., Sil., en incipe, en perage Sen. ph.

enák equal, even, (vrednost) equivalent, (isti) same, identical; (podoben) like, alike, similar; (enoličen) uniform; equable

dve enáki števili two equal numbers
enáka razdalja equidistance
enáka temperatura an even temperature
biti enák to equal, to be the equal of, to be equal, to be on a par with
ni mu enákega he has no equal, there is no one to match him, he is without an equal, he is unrivalled
ni ti enák he is not your equal
to ni bil enák boj it was not an equal fight
boj med enakima nasprotnikoma equal fight
boriti se ob enákih pogojih to fight on equal terms
naleteti, najti sebi enákega to meet one's match
imeti enáke deleže to have equal shares
vsi državljani so enáki pred zakonom all citizens are equal before the law
skušati biti enák to emulate, to vie with
sta kar enáka (= imata iste napake) they are tarred with the same brush!
plačati (vrniti) enáko z enákim (figurativno) to give someone tit for tat, to pay someone back in his own coin
enako se z enákim druži birds of a feather flock together

enák (-a -o)

A) adj.

1. uguale; identico:
dvojčka sta čisto enaka i due gemelli sono veramente uguali
enake barve colori uguali
enake ideje idee uguali
pred zakonom so vsi enaki tutti sono uguali di fronte alla legge
vsi imamo enake pravice in enake dolžnosti tutti abbiamo uguali diritti e uguali doveri

2. uguale, pari:
nikoli mu ne bo enak non gli sarà mai pari, non lo uguaglierà mai

3. (enak po vrednosti) uguale, pari:
tolar je enak enajstim liram il tallero è pari a undici lire

B) enáki (-a -o) m, f, n uguale:
mojster, da mu ni enakega un maestro che non ha uguali
pren. njemu tudi enaka prede anche lui si trova in cattive acque
ekon. enako za enako un tanto per un tanto
PREGOVORI:
enako se z enakim druži chi si somiglia si piglia

enákost égalité ženski spol , parité ženski spol , équivalence ženski spol

enakost pred zakonom égalité devant la loi

enákost igualdad f ; (pariteta) paridad f ; uniformidad f

enakost pred zakonom igualdad ante la ley

enargīa -ae, f (gr. ἐνάργεια) občuten in živahen opis kake stvari, da stopi človeku živo pred oči: Isid.