Franja

severn|i [é] (-a, -o) nördlich; (nordijski) nordisch; (na severni strani) nordseitig; Nord- (breg das Nordufer, Nemec der Norddeutsche, rob der Nordrand, veter der Nordwind, dežela das Nordland, der Nordstaat, meja die Nordgrenze, morska pot die Nordpassage, obala die Nordküste, stena die Nordwand, Evropa Nordeuropa, Italija Norditalien, okno das Nordfenster, pobočje der Nordhang, stran die Nordseite)

shodíti (otrok) to find one's legs, to begin to walk (ali to toddle)

shodíti čevlje to wear out one's shoes
shodíti pot to beat a path

shoe-leather [šú:leðə] samostalnik
usnje za čevlje

he is as good a man as ever trod shoe-leather on je najboljši človek na svetu
to save shoe-leather figurativno varčevati s podplati, pot si prihraniti

shójen trodden; beaten

shójena pot, steza, cesta a well trodden way, path, road, a beaten track
shójeni čevlji worn-out shoes pl

shójen

shojena pot camino m trillado

shoulder² [šóuldə] prehodni glagol
dati (naprtiti, vzeti, naložiti si) na rame (hrbet)
figurativno prevzeti (dolžnost, odgovornost itd.); suniti, porivati, riniti z rameni
neprehodni glagol
udariti z rameni (against ob)
preriniti se (z rameni) (through skozi)

shoulder arms! vojska puško na rame!
to shoulder the responsibilily naložiti si, prevzeti odgovornost
to shoulder one's way through the crowd (z rameni) si delati pot, se preriniti, se prebiti skozi množico

Signal, das, (-s, -e) signal; znamenje; Signale setzen figurativ pokazati pot; dati signal za začetek

sim-plex -plicis, adv. simpliciter (indoev. kor. *sem- (= gr. ἕν; prim. semel, similis) + *plac- (prim. du-plex] + -s)

1. enogub(en), enojen, enoter(en), enovit, enostaven, nesestavljen, ne(po)mešan, čist (naspr. duplex, mixtus, multiplex, triplex, connexus idr.): Varr., tibia H. ali fistula Cels. (naspr. duplex, multiplex), esca H., ius (omaka, naspr. duplex ius) H., cibus Plin., aqua O. čista, concretam exemit labem purumque relinquit aetherium sensum atque aurai simplicis ignem V. čistega (očiščenega) duha, simplex et directum (iter auditūs, naspr. flexuosum) Ci., simplex natura Lucr. ali simplex animi natura Ci. (naspr. mixta, connexa), natura non simplex, sed cum alio iuncta Ci., simplex natura animantis (naspr. concreta ex pluribus) Ci., simplicia verba, simplices voces Q. (naspr. verba composita, voces compositae), bruscum intortius crispum, molluscum simplicius sparsum Plin.

2. occ. enovit = poedin, edin, eden, en sam: acies Auct. b. Afr., simplici ordine urbem intrarunt L. v eni vrsti, simplicibus ordinibus instructis Auct. b. Alx., non simplex Damasichtona vulnus afficit O. ne samo ena, simplex argumentum Ter., plus vice simplici H. več kot enkrat, simpliciter dicere Hier. v ednini.

3. metaf.
a) ne raznoter (nèraznoter), ne različen (nèrazličen), enoten, enovrsten: unum est et simplex iudicium aurium Ci., simplex genus rei publicae (naspr. triplex, conflatum ex omnibus) Ci., causa (naspr. coniuncta, perplexa) Ci., simplex officium atque una est bonorum omnium causa Ci., non simplici fortuna conflictatus est N., nec via mortis erat simplex V. pot v smrt pa ni bila enotera = smrti pa ni povzročala enotera muka, quantitas simplicior, qualitas magis varia est Ci., materia simplicissima (naspr. multiplex) Q.
b) brez posebnosti bivajoč, navaden: res Ci. = brez posebne težave, necessitudo Ci. brezpogojna, quedam sunt in rebus simplicia (brez pogoja) quaedam copulata (pogojno, odvisno) Ci., magna res; et simplex est manere (sc. filium), illud anceps Ci. ep. brez nadaljnje nevarnosti, brez nevarnosti za v prihodnje, simplex mortis genus L. ali simplex mors S. fr., Sen. ph., Suet., Iust. brez posebnih muk (tj. brez mučenja, križanja idr.)
c) nezvezan, posamezen: verba (naspr. coniuncta) Ci.; adv. simpliciter preprosto, enostavno = sam(o) po sebi, sam(o) zase: verborum primum nobis ratio simpliciter videnda est, deinde coniuncte Ci.
d) naraven, neumeten, preprost: simplici myrto nihil allabores sedilis curo H., crinis O., frondibus et victu pascuntur simplicis herbae V., res aperta et simplex Ci., simplex ratio veritatis Ci., illa ἀφέλεια simplex et inaffectata Q., simplex ac nuda veritas Lact., rectae simplicesque manus (mahi, zamahi, sunki, udarci, naspr. aversae tectaeque) Q.; adv. simpliciter α) naravnost, kar, brez o(b)zira, zgolj, le, samo: simpliciter defendere, simpliciter sententiam referre Ci., simpliciter ad amicitiam petendam venisse L., ludere eum simpliciter L. β) neumetno, preprosto, brez okolišenja (okolišanja), brez slepomišenja, naravnost: frontes simpliciter positae, scaena sine arte fuit O., exponere simpliciter sine ulla exornatione Ci., simpliciter loqui Ci., simpliciter uti permutatione mercium T.
e) occ. (v nravstvenem, moralnem oziru) preprost, odkrit, odkritosrčen, pošten, brezzloben, prostodušen, naiven (prostoumen): Sen. ph., Vell. idr., animus apertus ac simplex Ci., tuum hominis simplicis pectus vidimus Ci., de viro bono quaeritur, quem apertum et simplicem volumus esse Ci., simplex et fautrix suorum regio (= incolae regionis) Ci., credebant simplices homines et religiosi L., simplex nobilitas, perfida tela cave! O., puella O., dum simplex errat in hortis (sc. virgo) O. na nič hudega misleča, plus aequo liber (= nevljudnež) simplex haberetur H., simplex Naevius, simplices Nymphae H., simplicior quis et est H., simplex cervus, animal Plin., cogitationes, curae T., verba Suet., mens simplicissima Petr., nihil simplex, nihil sincerum Ci., cum simplici homine simpliciter agerem Ci., breviter simpliciterque dicere Ci., simpliciter facere Cu., alii dissimulanter et furtim, alii simpliciter et libere Plin. iun., simpliciter et palam lusit Suet., mores quoque se inter ludendum simplicius delegunt Q., simplicius agere T., simplicissime inter nos hodie loquimur T.

Opomba: Abl. sg. nav. simplicī, le pesn. v daktilskem metru tudi simplice.

skleníti (sklénem) | sklépati (-am) perf., imperf.

1. congiungere, unire, chiudere:
skleniti obroč chiudere il cerchio, l'accerchiamento
skleniti roke k molitvi congiungere le mani in preghiera

2. chiudere, stringere:
skleniti pest stringere il pugno

3.
skleniti obroč okoli mesta circondare, accerchiare la città
z mostom skleniti zvezo med obalo in otokom collegare la costa e l'isola con un ponte

4. (končati) concludere:
skleniti govor z zdravico concludere il discorso con un brindisi
skleniti svoje dni, življenjsko pot morire

5. concludere, arguire, dedurre, evincere:
iz tega je mogoče sklepati, da se ne può dedurre che
filoz. sklepati s silogizmi sillogizzare
sklepati s sofizmi sofisticare

6. stipulare, contrarre:
skleniti pogodbo stipulare un contratto
sklepati prijateljstva contrarre amicizie
skleniti posel concludere un affare
jur. sklepati pogodbo (pred notarjem) rogare
skleniti zavezništvo allearsi (con)
jur. skleniti zakonsko zvezo contrarre matrimonio
sklepati kompromise patteggiare
sklepati pogodbe patteggiare, negoziare
skleniti s kom vse račune regolare i conti con qcn.

7. decidere:
sklenil je oditi decise di andarsene

skrivnóst secret moški spol , mystère moški spol

izdati skrivnost trahir (ali livrer) un secret, familiarno vendre la mèche
izvabiti skrivnost iz koga arracher un secret à quelqu'un
odkriti skrivnost découvrir (ali éventer) le secret, familiarno découvrir le pot aux roses
obdržati skrivnost garder (ali conserver) un secret
uvesti koga v skrivnost mettre quelqu'un dans le secret
biti uveden v skrivnost être dans le secret
nimam skrivnosti pred teboj je n'ai pas de secrets pour toi
to je javna skrivnost c'est le secret de Polichinelle
to je vsa skrivnost voilà tout le secret!

skúpen (-pna -o) adj.

1. comune, collettivo:
druži jih skupno delo li unisce il lavoro comune
skupni grob tomba comune
gostje so imeli skupno kosilo gli ospiti consumarono il pranzo in comune
skupen obisk razstave visita collettiva della mostra
skupna korist il bene comune
skupen redkim ljudem comune a pochi
skupno življenje vita in comune

2. comune, analogo, identico:
imeti skupen cilj avere un obiettivo comune
imeti skupen pogled na kaj avere identiche vedute su qcs.

3. complessivo, totale; unitario, globale:
skupna cena nekega dela il costo complessivo di un lavoro
skupni stroški spesa totale
skupni napori sforzi unitari
jur. skupna hipoteka ipoteca comune
ekon. skupna naložba joint venture
skupna paša compascolo
skupna spalnica camerata, dormitorio
skupna uprava amministrazione comune
mat. najmanjši skupni mnogokratnik minimo comune multiplo
mat. največji skupni delitelj massimo comun divisore
mat. skupni imenovalec denominatore comune
skupni znesek montante; somma complessiva, totale
bivanje coabitazione, convivenza
jur. skupno imetje (zakoncev) comunione dei beni tra i coniugi
pren. nastopiti skupno življenjsko pot sposarsi
pren. govoriti, najti skupni jezik avere analoghe vedute su qcs.
skupna ležišča alloggiamento in comune

slúžben oficial; de oficio; de servicio

službene dolžnosti deberes m pl del cargo
službeni čas tiempo m de servicio
službeni nastop entrada f en funciones, ingreso m en el servicio
službena obleka uniforme m de servicio
službena obveznost prestación f de servicio obligatoria
službeno osebje personal m de servicio
službeno potovanje viaje m oficial, viaje de servicio
službeni predpis reglamento m de servicio, instrucciones f pl para el servicio
službeni (telefonski) pogovor conferencia f oficial
službeno zadržan impedido por razones de servicio
službena pot (instanca) trámite m

small¹ [smɔ:l] pridevnik
majhen (po velikosti, obsegu, številu, starosti, količini, pomembnosti); maloštevilen; kratek, kratkotrajen; redek, lahek, vodén (o pijači)
narečno ozek
figurativno nepomemben, malo važen, neznaten, brez večje vrednosti; ozkosrčen, ozkogruden, malenkosten; šibek, skromen, reven; nizek; majhne moralne vrednosti, podel; osramočen

at a small rate poceni
in a small way, on a small scale v majhnem razmerju, v malem, skromno, malo
on the small side nezadostno velik, ne prevelik
small and early party družba maloštevilnih gostov, ki se kmalu razide; intimna večerna zabava
a small beginning majhen, skromen začetek
small blame to them ni se jim treba sramovati, to jim ne dela sramote; ni jim treba zameriti
and no blame to him! in kdo ga ne bi (po)karal!
small cattle drobnica
small drinker slab pivec
small farmer mali kmet, mali posestnik
small gross 10 ducatov
small hand navadne pisane črke
small hours ure po polnoči, male ure
small letters male črke
small means nezadostna sredstva
a small place majhen kraj
a small poetično nepomemben pesnik
small rain dežek, droben dež
small talk kramljanje, klepet(anje)
the small voice, the still small voice figurativno glas vesti
small wonder temu se je komaj čuditi
it is small of him to remind me of it malenkostno je od njega, da me spomni na to
that is only a small matter to je le malenkost
I call it small of him smatram, da je to nizkotno od njega
to feel small sramovati se
I found the way at last, and small thanks to you for your directions končno sem našel pot, in za to se mi ni treba zahvaliti vašim navodilom
he has small Latin and less Greek latinski zna malo, grški pa še manj
I have had small experience of such matters doslej imam malo izkušenj v teh stvareh
he has too small a mind not to be jealous of your success preozkosrčen je, da ne bi bil ljubosumen na vaš uspeh
to make s.o. feel small figurativno osramotiti koga
to make o.s. small napraviti se majhnega
to live in a very small way zelo skromno živeti
he was surprised, and no small wonder bil je presenečen, in nič čudnega (če je bil)
it will take only a small time to bo vzelo le malo časa
everybody thought it small of him to refuse to help vsakdo je smatral, da je grdó od njega, da je odklonil pomoč

smarrire

A) v. tr. (pres. smarrisco) izgubiti, izgubljati; ne najti:
smarrire il cammino zgubiti se, zgrešiti pot
smarrire il filo del discorso zgubiti nit zgodbe, izvajanja
smarrire la ragione pren. zblazneti
smarrire i sensi omedleti

B) ➞ smarrirsi v. rifl. (pres. mi smarrisco)

1. zgubiti se, zabloditi

2. pren. zmesti se

smôla poix ženski spol , résine ženski spol , poix-résine ženski spol ; figurativno malchance ženski spol ; familiarno guigne ženski spol , guignon moški spol , déveine ženski spol, popularno poisse ženski spol

bela smola poix blanche
čevljarska smola poix noire
drevesna smola résine d'arbre
umetna smola résine artificielle (ali synthétique)
zemeljska smola (asfalt) poix minérale, bitume moški spol
s smolo prevleči poisser, enduire de poix (ali de résine)
imeti smolo (figurativno) avoir de la malchance (ali familiarno la guigne, du guignon, de la déveine), jouer de malheur, popularno avoir la poisse, manquer de pot, n'être pas verni
nekdo, ki ima vedno smolo (figurativno) malchanceux moški spol quelqu'un qui n'a jamais de chance, familiarno guignard moški spol, déveinard moški spol
kdor za smolo prime, se osmoli qui touche à la poix, s'embrouille les doigts

smooth¹ [smu:ð]

1. pridevnik
gladek; raven; miren; mehek voljan; enakomeren; prijeten; zvožen, obrabljen, gladek (pnevmatika); eleganten, zanosen (glasba); izbrušen, tekoč (govor); gladek kot jegulja, jeguljast, prilizljiv, dobrikav, hinavski; mil, blag (vino)
tehnično brez trenja, gladek
jezikoslovje brez aspiracije

smooth chin gladka (obrita) brada
smooth driving mirno šofiranje
a smooth face hinavsko prijazen obraz
smooth hair gladki lasje
smooth sea gladko, mirno morje
a smooth surface gladka površina
smooth tire casing zvožena, gladka pnevmatika (plašč)
a smooth verse tekoč stih
I am now in smooth water figurativno zmogel sem to, uspelo mi je, sedaj sem dober
to make things smooth for s.o. zravnati, utreti komu pot
the way is now smooth figurativno sedaj je pot prosta

2. prislov
gladko; ravno; mirno, brez zatikanja, brez težav

3. samostalnik
gladkost, pogladitev
figurativno ugodna stran (česa)

to give a smooth to the hair pogladiti si lase (s ščetko)
to take the rough with the smooth enako sprejemati dobro in slabo v življenju

snake² [snéik] prehodni glagol
prehoditi z zvijanjem (kot kača)

to snake one's way utirati si pot zvijaje se kot kača
to snake out ameriško izvleči, iztrgati
neprehodni glagol
viti, zvijati se kot kača

socius 3 (iz *soqu̯ios, sor. s sequī; prim. skr. sákhā tovariš, (so)drug, prijatelj, ἀοσσέω pomagam, ἀοσσητήρ pomočnik)

I. adj.

1. združen, zvezan, povezan, v zvezi s kom (čim) bivajoč, skupen; v klas. prozi redko: consilia pacis et togae socia Ci., nocte sociā Ci. pod okriljem (senco, krinko) noči; večinoma pesn. in poklas.: hic (sc. Augustus) socium summo cum Iove nomen habet O., hic socias tu quoque iunge moras O. obotavljaj se skupaj z njo tudi ti, carpere socias vias O. skupaj iti, skupaj ubrati (ubirati) pot(a), socium regnum, socia spes, socia lingua, socius sermo, socius honor, socia dapes, socii penates, anni, ignes O., sanguis O. sorodna kri, sociis quid noctibus, uxor, anxia pervigili ducis suspiria curā? Stat., socia fontis amoenitate Plin., socia potestate Amm.

2. occ. po sklenjeni zvezi oz. zavezništvu združen, z(a)vezan, povezan, zavezniški: socii reges Ci., socii Carthaginiensium populi L., socia urbs L., civitas Ci., L., civitas Ubiorum socia nobis T. naša zaveznica, socia agmina V., socia classis O., timuit socias anxia Roma manus O. vojne z zavezniki, socia arma V., Sil., sociae cohortes T. (gl. spodaj II. 2. a.). —

II. subst.

1.
a) socius -iī, m tovariš, drug, sodrug, družabnik, družník, (so)déležnik, soudeleženec
b) socia -ae, f tovarišica, družica, družabnica, družníca, (so)déležnica, soudeleženka: sine sociis nemo quidquam tale conatur Ci., socium sibi adiungere S., hos castris adhibe socios V., hunc cape consiliis socium V., amissa sociorum pars O., ad eum interficiendum socios conquirit N., vacca et capella et ovis socii fuere leoni Ph. so se pridružile levu; z objektnim gen.: socius conciliorum tuorum Pl., socium et consortem gloriosi laboris amiseram Ci., laborum, periculorum meorum socius Ci. ep., huius consilii ne socium quidem habeo Ci. ep., neminem habeo culpae socium Ci. ep., socius amentiae scelerisque Ci., belli Ci. ep., socius regni Ci. ali regni socii Lucan. sovladar(ji), socii sceleris, insidiarum S., periculi socium habere L., socii laborum atque discriminum Cu., socii sacrorum O., cum sociis operum H., qui nos socias sumpserunt sibi Pl., vitae socia virtus Ci., addit se sociam V., sociasque sorores impietatis habet O., sociae doloris casusque tui Ap.; o krvnem sorodstvu: socius generis O. ali sanguinis O. sorodnik po krvi = brat; o zakonu: lectus socius O. izvoljeni (so)drug, tori socius O. soprog, socia tori O. soproga, socia generisque torique O. sorodnica po krvi (= sestra) in soproga, tudi samo socia = soproga: singuli multas uxores habent, nulla pro socia obtinet S. nobena ne velja za pravo zakonsko družico; metaf.: ulmus cum socia vite O.

2. occ.
a) socius -iī, m zaveznik, združenec, zavezanec: cuius maiores huic populo socii semper fuerunt Ci., bellum sociorum Ci. zavezniška vojna, vojna z zavezniki, (sc. Helvetii) Boios … receptos ad se socios sibi adsciscunt C., exercitus praedator ex sociis S. vojska pleniteljica zavezniškega ozemlja, magis indignemini bonis ac fidelibus sociis tam indignas iniurias … fieri L., socii Atheniensium N., socii foederatique Cu.; v času republike so za Rimljane socii italski zavezniki zunaj Lacija; od tod: socii et Latini Ci., L., socii et nomen Latinum ali socii nomenque Latinum ali homines Latini nominis et socii Italici S., socii ac nominis Latini L.; toda: socii nominis Latini ali socii Latini nominis L. latinski (lacijski) zavezniki, ki so od nekdaj uživali posebej ugleden položaj med rimskimi zavezniki; ko pa so po zavezniški vojni (od l. 91 do 88) italska ljudstva dobila rimsko državljanstvo, je izraz socii pomenil zavezniška ljudstva zunaj Italije: socii et exterae nationes Ci., (sc. Pompeium) unum ab omnibus sociis et civibus ad id bellum imperatorem deposci Ci., ad expilandos socios diripiendasque provincias Ci.; tako tudi: XXVI socias (= sociorum = zunajitalskih zaveznikov) cohortes tramittit T.; socius et (atque) amicus ali socius amicusque populi Romani Ci., S. idr. „zaveznik in prijatelj rimskega ljudstva“, častni naslov, ki so ga Rimljani podeljevali tudi tujim vladarjem; metaf. socius združenec (o živalih): iugales socii Sil. (o konjih).
b) trgovski tovariš ((so)drug), družabnik, partner, kompanjon: Corn. idr., rei pecuniariae Ci., socium fallere, qui se in negotio coniunxit Ci., socium fraudare Ci., quare quidem socium tibi eum velles adiungere, nihil erat Ci., fundum emptum habere cum socio Ci.; kot jur. formula: pro socio „za trgovskega družabnika“ = „zoper sleparskega trgovskega družnika“, npr. iudicium pro socio Ci. sodna preiskava (pravda) o nezvestobi (nepoštenosti, sleparstvu, goljufanju, prevari) trgovskega družabnika, pro socio damnari ali condemnari Ci. zaradi nepoštenosti do trgovskega družabnika, zaradi prevare (goljufanja, sleparjenja) trgovskega družabnika (objektni gen.).
c) pl. sociī -ōrum, m (pūblicānī) (z)družba, združenje, zadruga, zveza rimskih glavnih ali državnih davčnih zakupnikov: socii Bithyniae Ci. ep., sociorum tabulae Ci., hoc ergo adulteratur minimum in officinis sociorum Plin.
d) sociī nāvāles, gl. nāvālis.
e) socius rokodelski pomočnik: socius opificis Macr.

Opomba: Gen. pl. tudi sociûm: Pl., L., V. idr.

sōlāris -e (sōl) sončen: lumen O., arcus Sen. ph. soncu nasproti stoječ, circulus Plin. sončni krog (kolobar), Sončeva pot, pars solaris (sc. piceae) Plin. proti soncu obrnjena, herba Cels. (po)sončnica (bot. = hēliotropium heliotrópij, sōlāgō solágo, solágina).

Sončev [ó] (-a, -o) astronomija Sonnen- (obrat die Sonnenwende, sestav/sistem das Sonnensystem, mrk die Sonnenfinsternis, aktivnost die Sonnenaktivität, pega der Sonnenfleck, pot die Sonnenbahn, obsevanje die Sonneneinstrahlung, sevanje die Sonnenstrahlung); ➞ → sončni, sončni veter …