Franja

sentinelle [sɑ̃tinɛl] féminin, militaire straža(r), vojak na straži

faire sentinelle, être en sentinelle biti na straži; biti na preži
placer des sentinelles à l'entrée d'un camp postaviti straže ob vhodu v taborišče
relever une sentinelle izmenjati stražo

séquestrer [sekɛstre] verbe transitif sekvestrirati, zaseči; protizakonito zapreti; zapreti in izolirati

se séquestrer umakniti se v samoto
séquestrer les biens d'un aliéné postaviti pod sekvester premoženje umobolne osebe
après avoir enlevé l'enfant, les ravisseurs l'avaient séquestré po ugrabitvi otroka so ga ugrabitelji držali zaprtega
ces parents ont séquestré leur enfant anormal ti starši so imeli zaprtega svojega anormalnega otroka
se séquestrer au fond de la campagne zakopati se, umakniti se globoko na deželo

serre [sɛr] féminin steklen rastlinjak; (zlasti pluriel) kremplji (ptic roparic); stiskanje, prešanje; vieilli ograjen prostor

serre chaude topel rastlinjak
donner une deuxième serre au raisin dati grozdje v drugo prešanje
mettre des fleurs dans une serre postaviti cvetlice v stekleni rastlinjak

side¹ [sáid]

1. samostalnik
stran; bok; rob (poti, mize itd.); stran (pisma); ploskev, prostrana površina
figurativno stališče, vidik; obronek; obala; področje, kraj; smer; oddelek (šole)
šport moštvo
sleng prevzetnost, ošabnost, širokoustenje; (biljard) obračanje, vrtenje krogle zaradi udarca od strani

side by side z ramo ob rami, vštric, vzporedno
by the side of vzdolž, ob
off side oddaljenejša stran, desna stran; šport (nogomet) ofsajd
on the side povrhu
on all sides, on every side na vseh straneh, vsepovsod
on father's side po očetovi strani
on this side of the grave pred smrtjo
back side zadnjica
blind side slaba stran
dark side senčna stran
(šola) classical (modern) side klasična ali humanistična (moderna) smer (oddelek)
God is on our side bog je z nami
the east side of the city vzhodni del mesta
north side severna stran
the other side of the question druga stran (plat) vprašanja (problema)
sunny side, bright side sončna stran, svetla stran (tudi figurativno)
on the wrong side of the door figurativno izključen iz (česa)
on the wrong side of the blanket figurativno nezakonski (otrok)
the wrong side up narobe
the right (the wrong) side of a piece of cloth prava (neprava) stran kosa blaga
the road-side cestni rob (kraj)
to balance on both sides figurativno nihati (kolebati) med dvema stvarema
he is on our side on je na naši strani, z nami
he is on the sunny (bright, right) side of 50 on še ni 50 let star
he is on the shady (wrong) side of 50 on je preko 50 let star
this is a side issue to je postransko vprašanje
to change sides preiti na drugo stran
people come from every side ljudje prihajajo semkaj z vseh strani
to go over to the other side preiti k drugi stranki, uskočiti v drug tabor
to have a pain in one's side imeti bolečine v boku
to have side sleng domišljevati si; delati se važnega
to keep on the right side of s.o. figurativno na prijateljski način s kom urediti stvari
to put a th. on one side postaviti kaj na stran, ne obračati
he puts on too much side on preveč pozira
to shake (to split) one's sides with laughing pokati od smeha
to take sides opredeliti se (za), odločiti se za neko stran; biti pristranski
to take side with s.o., to take s.o.'s side potegniti s kom, potegniti se za koga
to view a question from all sides premotriti vprašanje z vseh strani
to win s.o. over to one's side pridobiti koga na svojo stran

2. pridevnik
stranski; prihajajoč od strani

side blow udarec od strani
side door stranska vrata (vhod)
side brake ročna zavora (avto)

signál signal moški spol

alarmni signal signal d'alarme (ali d'alerte)
svetlobni signal signal lumineux
zvočni signal signal sonore (ali acoustique)
dati signal za donner le signal de
postaviti signal na stoj (železnica) mettre le signal à l'arrêt

signál señal f

zvočni signal señal acústica (ali fónica ali sonora)
alarmni signal señal de alarma
svetlobni signal señal luminosa
dati signal dar una señal
dati signal za odhod dar la señal de partida
postaviti signal na stoj (železnica) poner la señal de parada
odhodni signal (železnica) señal de partida (ali de salida)

sīgnum (stlat. sei(n)gnom) -ī, n (domnevno etim. povezan s secāre; po drugih (starejših) razlagah iz kor. *sequ̯- videti, kazati = dati videti, naznanjati, reči; prim. in-quam in stlat. īn-seque; prim. tudi CIL I2 388)

I.

1. (vrezano, vrisano, včrtano, vžgano ipd.) znamenje, znak, vrèz, vrezína, zaréza, vtís(k): iaculo mihi vulnera fecit: signa vides, apparet adhuc vetus inde cicatrix O., pecori signum imprimere (vžgati) V., incomptis allinet atrum traverso calamo signum H. črto, sequi signa pedum O. ali nulla ad speluncam signa ferebant V. koraki, stopinje, stope, imponere fronti immortale signum (sc. crucis) Lact., crucis signum impingere in labris Hier. narediti križ na ustnicah (čez ustnice), prekrižati ustnice; metaf. znamenje (po katerem se kaj (s)pozna), znak, priznák, značilnost, obeležje, starejše belèg: Corn. idr., ut signa indicant, hi coniecere verba inter sese acrius Afr. ap. Non., num eius color pudoris signum usquam indicat? Ter., ut eum adducam et signa ostendam haec (sc. crepundia) Ter., quae adsolent quaeque oportet signa esse ad salutem Ter., signum est, quod sub sensum aliquem cadit et quiddam significat, quod ex ipso profectum videtur Ci., si signa et notas ostenderem locorum Ci., ad prima ac dubia signa veris L., signum libidinis, luxuriae N., videt ire iuvencam nullum servitii signum gerentem O. = jarma, morborum … te signa docebo V., multa signa dederat, quam ob rem responsurus non videretur Ci., laesi dat signa rubore pudoris O., parva dare mutato signa colore Pr. na obrazu kazati znamenja notranje žalosti, signa mortis dare Lucr., signa doloris ostendere Ci., signa timoris mittere C. kazati, loqui nutu et signis, dicere aliquid signo O., dicam signa tibi, tu condita mente teneto V., ponere signa novis praeceptis H. nove nauke z znamenji (= mnemonično) vtisniti si v glavo, rem aliquam signis colligere Q., scutum illud signi gratiā positum Q.

2. occ.
a) znamenje (dano, da naj se kaj stori ali opusti), znak: oculis mihi signum dedit, ne se appellarem Pl., ego ero post principia; inde omnibus signum dabo Ter. signum dare cantandi Ci.; poseb. pri dirkah v cirkusu od pretorja ali konzula z zastavo (mappa) dano znamenje, da naj se vozovi spustijo v dirko: signum mittere Enn., signum dare mittendis quadrigis L.; kot voj. t.t. α) signum proponere L. natakniti (razviti, razobesiti) znamenje za bitko (= rdečo zastavo) (sc. nad vojskovodjevim šotorom), belli signum ab arce efferre V. na gradu razviti znamenje vojne (= rdečo zastavo). β) (še pogosteje) na vojskovodjevo povelje s kakim trobilom (rogom, trobento, trombo, trobo) dano znamenje, znak: audit … signa sequentum V., signum accipere S. znamenja, rogove, nostri acriter in hostem signo dato impetum fecerunt C., milites Iugurthini signo dato castra hostium invadunt S., cohorti suae … dat signum, ut, quem suorum fugientem viderint, pro hoste habeant L., signum accipere S., exspectant signum intenti V., signum tubā dare Ci., C., S., dare signum proelii committendi C., dare signum recipiendi C. ali receptui signum dare L., Cu., Auct. b. Alx. ali signo in receptum dato Amm. znamenje za umik (na umik, k umiku), signum proelii exposcere C., signa, quae receptui canunt Ci. rogovi, ki dajejo znamenje za umik, signa canere (= canebant) S. rogovi so zveneli, rogovi so se oglašali (glasili), signa canere iubet S. da naj zazvenijo rogovi, naj rogovi dajo znamenje za spopad, institutum est, ut signa undique concinerent C., ubi signa concinuissent L. ko bodo zazvenela znamenja, ko bodo rogovi dali znamenje za napad.
b) vojaško geslo, parola: cedo signum Pl., classica iamque sonant; it bello tessera signum V., tacitum dat tessera signum Sil., signum poscere Suet. zahtevati, hoteti vedeti, signum more militiae excubanti tribuno dedit „Optimae matris“ T. ali signum excubanti tribuno dedit „Optimam matrem“ Suet. geslo „najboljša mati“, signum patenti „Priapum“ aut „Venerem“ dare Suet. geslo „Priap“ ali „Venera“, signo „Felicitatis“ dato Auct. b. Afr. geslo „Sreča“; metaf.: tu illam (sc. virtutem) iubes signum petere Sen. ph. = da bodi (naj bo) podložna višjemu.
c) α) vojaško znamenje, bojno znamenje, zastava, prapor, (legijski) orel večjih vojaških oddelkov (legij idr.): signa militaria C., L., H., Col., Plin., signa legionum fulgentia L., signo amisso C., ante signa militibus praegredi L., militare sub signis L., templis Parthorum signa refigit H., defigunt vallo infelicia signa Sil., signa nunc resistentia deseruntur ab antesignanis, nunc inter suos manipulos recipiuntur L., at infestis prope signis inferuntur Galli [in] M. Fonteium Ci., et centum puer artium late signa feret militiae tuae (sc. Veneris) H. = bo v tvoji službi čast delal tvojim zastavam, bo v tvoji službi širil tvojo oblast. Rekla: signa sequi S., L. v urejenih vrstah korakati; signa subsequi C. iti za znamenji (zastavami, praporji), slediti znamenjem (zastavam, praporjem); non signa, non ordines servare S., Veg. ne držati se niti zastav niti redov; signa relinquere S. L. ali ab signis discedere C., L., Front. ali dilabi ab signis L. zapustiti znamenja (zastave, praporje), pobegniti, uskočiti; signa ferre C., L. ali movere (e castris) L. ali tollere C., L. epit., Auct. b. Alx. dvigniti (dvigati) se, pripraviti (pripravljati) se na odhod, odriniti (odrivati) = signa vellere L., V. ali convellere L. ali revellere Lucan. = zastave izdreti (izdirati) iz zemlje = pripraviti (pripravljati) se na odhod; signa ferre in hostem L. iti (stopati, korakati, pomikati se) proti sovražniku; signa constituere C., zastave zasaditi v zemljo = ustaviti se, ukazati (veleti) ustaviti se; signa conferre zastave postaviti skupaj, zastave združiti na enem mestu, strniti se, zgrniti se, zbrati se: Ci., L., signis collatis V. strnjeni za (na) boj, signa conferre ad aliquem L. združiti (strniti) se s kom, pridružiti se komu; toda signa conferre cum aliquo ali in aliquem spoprije(ma)ti se s kom, spopasti (spopadati) se s kom, sprije(ma)ti se s kom, napasti (napadati) koga: cum Alexandrinis Ci., cum hoste L., in laevum cornu L.; od tod collatis signis certare (dimicare) L. ali superare hostem Ci. v pravi (redni) bitki; pren. = spustiti (spuščati) se s kom v prepir, zače(nja)ti prepir s kom: Ci. ep., nunc nos conlatis signis depugnabimus Pl.; signa inferre pomakniti (pomikati) se naprej v napad, napasti (napadati): infesta patriae signa a Brundisio inferebat Ci., milites signa inferre iussit C., iubet signa inferri consul L., ipse redintegrato clamore infert acrius signa L., inferre signa portae (dat.), trepidantibus L. ali dictator dextro cornu adversus Faliscos, sinistro contra Veientem Capitolinus Quinctius intulit signa L. ali in hostes C. pomakniti (pomikati) se proti komu, iti proti komu, iti nad koga, napasti (napadati) koga, eo signa inferri Caesar … iubebat C.; signa proferre L. naprej korakati, naprej se pomakniti (pomikati); signa reffere L. umakniti (umikati) se; toda: aspice … referentem signa Camillum V. vračajočega (rimska) bojna znamenja (ki so jih Galci zaplenili v bitki ob Aliji); signa transferre ali circumagere L. obrniti se; signa vertere (po nekaterih izdajah obvertere) in aliquem L. obrniti se proti komu; signa convertere obrniti se: L. ali zaviti, skreniti, zakreniti: C.; signa habere L. taboriti; signa figere ali locare Amm. utaboriti se; sub signis ducere legiones Pl., Ci. ep. ali urbem intrare sub signis L. v urejenih vrstah, quingenti Pannonii, nondum sub signis T. (še) neurejena tolpa; ad signa convenire C. hiteti k zbirališčem. β) vojaško znamenje, bojno znamenje, zastava, prapor manjših vojaških enot (kohort, manip(u)lov) (naspr. aquila legijski orel): Varr., Amm., cum signa militaria, cum aquilam illam argenteam, cui ille etiam sacrarium scelerum domi suae fecerat, scirem esse praemissam Ci., circumdatum aquilis signisque in tribunal ferunt T., aquilae certe ac signa, pulverulenta illa et cuspidibus horrida, unguuntur festis diebus Plin., aquilas et signa Romana … adoravit Suet.; od tod meton. enota, krdelo, četa, kohorta, manipel (manipul) idr.: Auct. b. Hisp., octo cohortīs in fronte constituit, reliquarum signa in subsidio artius conlocat S., terror … signa primo Latinorum turbavit L., signa ordinesque turbarunt L., ad prima signa L. pri prvem vodu, ante signa L. pred vodom, post signa L. za vodom, cum unius signi militibus pergit ire ad urbem L.
d) znamenje prihodnjega (prihodnosti), predznamenje, napoved, svarilo: Cels., Amm. idr., obiecto signo … ne committeret proelium Ci., medici signa habent ex venis Ci., haec ante exitium primis dant signa diebus V., Tellus et Iuno dant signum: fulsere ignes V., nobis prospera signa dedit O.
e) znamenja = dokazni razlog, dokazilo, dokaz: de ea re signa atque argumenta paucis verbis eloquar Pl., signa omni luce clariora Ci., cum res ipsa tot tam claris argumentis signisque luceat Ci., signa falsi accusatoris Cu., signa rerum Q. stvarni dokazi (naspr. argumenta razlogi); hoc (quod) signum est ali nam. tega hoc (id) signi est (erit), oboje pogosto z ACI to (kar) je (bo) v dokaz, kar rabi (bo rabilo) v (kot) dokaz (dokazilo), kar dokazuje: magnum hoc quoque signum est dominam esse extra noxiam Ter., quod est signum aut nullam umquam inter eos querimoniam intercessisse aut … N., quae signa sunt omnia non mediocri quodam consilio naturam mundi administrari Ci., hoc signi erit, ubi calx cocta erit: summos lapides coactos esse oportebit Ca., hoc est signi: ubi primum poterit, se illim subducet scio Ter., id erit signi me invitum facere Ci.; tako tudi: quid signi? Ci., nil tamen est signi mixtas potuisse creari inter se pecudes compactaque membra animantum Lucr. —

II.

1. podoba, upodobitev, poseb. božanska, kip: signa domi pro supellectile statuere Ci. ap. Prisc., signum in fano Veneris Pl., signum pictum pulchre Pl. lepa slika, ut enim pictores et ii, qui signa fabricantur Ci. in kiparji, nego in Sicilia tota … fuisse … signum ullum aëneum, marmoreum, eburneum Ci., equus ante signum Iovis Satoris concidit Ci., nam domum aut villam exstruere eam signis aulaeis alieisque operibus exornare S. fr., signum Minervae L., signa patriorum deorum O., surgere signa solent O. podobe na gledaliških zastorih, aspera signis pocula V. z reliefnimi (vzboklimi) podobami, crater impressus signis V., pallam signis auroque rigentem et circumtextum croceo velamen acantho V. štrleča (strčeča) od zlatih podob, prevezena z zlatimi podobami, z izvezenimi zlatimi podobami, aënea signa H., aëna signa Lucr., statuas, signa, picturas commendet Plin. iun.

2. occ.
a) pečatna podoba, grb: est vero … notum quidem signum, imago avi tui Ci., litteras publico signo obsignare Ci. z državnim grbom; meton. pečat: litterae integris signis Ci., tabulae maximae signis hominum nobilium consignantur Ci., et signo laeso non insanire lagoenae H., imprimat his, cura, Maecenas signa tabellis H., impressis signis pacta conventaque custodire Sen. ph., volumen, quod sub signo habeo Ci. ep., signum (sc. epistulae) detraxit N., signum adulterinum L.
b) metaf. nebeško znamenje, ozvezdje, zvezda: signa omnia stellaeque Ci., signorum ortus et obitus Ci., signorum ortus speculamur et obitus V., tum Noctem Noctisque orientia signa Idaeumque Iovem Phrygiamque ex ordine matrem invocat V., taciturna noctis signa H., si luna defecisset in signo Leonis Ci. v znamenju leva, signum brumale Ci. „zimsko znamenje“ = znamenje (ozvezdje) kozoroga, signum pluviale capellae O., cum sol duodena peregit signa O. živalski krog, zodiak, zverokrog, caeli subter labentia signa Lucr., astrorum micantium splendentia signa Lact.

skŕbstvo assistance ženski spol , aide ženski spol , secours moški spol , tutelle ženski spol

otroško skrbstvo aide sociale à l'enfance
socialno skrbstvo assistance (ali aide) sociale
postaviti koga pod skrbstvo mettre quelqu'un sous tutelle

slabš|i (-a, -e) schlechter (kot als)
slabši jaz der innere Schweinehund
postati slabši schlechter werden, zurückfallen
postaviti v slabši položaj benachteiligen

slavolok samostalnik
1. (spomenik) ▸ diadalív, diadalkapuCesar Konstantin je leta 315 v čast zmage nad tekmecem dal zgraditi slavolok, okrašen z reliefi. ▸ 315-ben Constantinus császár domborművekkel díszített diadalívet építtetett a riválisa felett aratott győzelmének tiszteletére.

2. (praznična konstrukcija) ▸ diadalív, diadalkapu, díszkapuPri Alenki je bilo veselo že v soboto, ko so okraševali njen dom z baloni in postavljali slavolok. ▸ Alenkánál már szombaton nagy volt a vigadalom, amikor lufikkal díszítették fel az otthonát és díszkaput állítottak.
Dan pred poroko sovaščana spletajo venec iz listja bele omele, s katerim okrasijo slavolok. ▸ Egy falubéli esküvője előtt fagyöngylevélből koszorút fonnak, amellyel a díszkaput díszítik.

3. (del cerkve) ▸ diadalívV loku slavoloka so najpogosteje upodobili Kristusov rodovnik. ▸ A diadalív ívében a legtöbbször Krisztus családfáját ábrázolták.Z deli v cerkvi bomo letos nadaljevali, saj je treba restavrirati poslikavo na steni slavoloka in v prezbiteriju. ▸ A templomban a munkálatok idén folytatódnak, hiszen restaurálni kell a diadalív és a kórus falfestéseit.

4. (o obliki) ▸ diadalív
Tudi balustrade je premišljeno razvrstil po mostu in dal postaviti topole ob mostu, ti naj bi oblikovali nekakšen slavolok pred vstopom v staro mesto. ▸ Gondosan elrendezte a mellvédeket is a hídon és nyárfákat állíttatott a híd mentén, hogy diadalívet alkossanak az óváros bejárata előtt.
Za konec se nam je kot slavolok zarisala mavrica, oblaki so se razkadili, veter okrepil, Ahab je prevzel krmilo. ▸ Végül diadalívként szivárvány jelent meg az égen, a felhők szertefoszlottak, a szél felerősödött, és Ahab átvette a kormányt.
Oznaka 800 metrov do cilja je bila na balonu v obliki slavoloka nad cesto. ▸ A „800 méter a célig” jelzés egy diadalív alakú légballonon volt az út felett.

slȍg slòga m
1. lingv. zlog: riječ sa tri -a
2. tisk. stavek: predati rukopis u slog; štamparski slog sastaviti slog postaviti stavek; rasturiti slog razvreči stavek
3. slog, stil: romanski, gotski slog
4. agr. ogon, slog, leha: slog na njivi

sociō -āre -āvī -ātum (socius)

1. družiti, združiti (združevati), pridružiti (pridruževati), spojiti (spajati), povezati (povezovati), (z)vezati, zediniti (zedinjati), deliti kaj s kom, imeti kaj skupaj (skupno) s kom, skupaj (skupno) s kom se v kaj poda(ja)ti, skupaj s kom kaj (pre)trpeti: vim rerum cum dicendi exercitatione Ci., quid si testium studium cum accusatore sociatum est? Ci., omne genus hominum sociatum inter se esse Ci., concilia coetusque hominum iure sociati, quae civitates appellantur Ci., cum vel periculum vitae tuae mecum sociare voluisses Ci. nevarnost svojega življenja deliti z menoj = svoje življenje postaviti v nevarnost zame, svoje življenje tvegati zame, Lateranum amor patriae sociavit T. je pridružila, je do pristopa pripravila, je k pristopu nagnila, je v pristop prepričala, quae nos, reliquias Danaûm … urbe, domo socias V. ki deliš z nami mesto, dom, Scythicas sociare domos Val. Fl., sociari facinoribus L. udeležiti se zločinov, biti (so)udeležen pri zločinih, sociata cum marito mors T., sociare gaudia cum aliquo Tib. veselje deliti s kom, curas Val. Fl., se participem in omnes casus sociare Sil., sociare consilia T. ali intima consilia cum aliquo sociare Val. Fl. narediti (delati) koga deležnega svojih nakan (načrtov, naklepov) = razkriti (naznaniti, zaupati) komu svoje (najskrivnejše) nakane (načrte, naklepe), sociare sermonem cum aliquo Cu. spustiti se s kom v pogovor (debato), sociare diligentiam cum scientia Col., vires sociare iuncto aggere Sil., sociare dextras Sil. ali manūs Val. Fl.; pesn. z dat.: vitem sociatam ulmis Stat. Pogosto o zakonski zvezi, o zakonski (pa tudi nezakonski) združitvi: nobiscum per conubia sociati T., cavent, ne societur sanguis L. da se ne združi kri (po zakonskih zvezah) = da se kri ne pomeša, nulla Mycenaeum sociasse cubilia mecum iuro O. da ni delil ležišča (postelje) z menoj = da se ni nikdar telesno združil z menoj, quis fuit inter nos sociati corporis index? O. najine telesne združitve; pesn. z dat.: alicui natam conubiis sociare V. dati komu hčer v zamož, hčer omožiti s kom, alicui se vinclo sociare iugali V. skleniti s kom zakonsko zvezo, zakonsko se zvezati s kom, poročiti se s kom, foedere lecti sociata mihi O.; metaf.: verba sociare chordis H. ali sociare carmina nervis O. pridružiti (pridruževati) strunam = peti ob strunski spremljavi (ob igranju na strune).

2. skupaj (skupno) s kom se lotiti (lotevati) česa, skupaj (skupno) s kom izvršiti (izvrševati) kaj, skupaj (skupno) s kom narediti (storiti, delati, početi) kaj: sociari parricidium potuit Iust. Od tod adj. pt. pf. sociātus 3 skupen: Theseus sociati parte laboris functus O.

sodišč|e srednji spol (-a …) pravo das Gericht, der Gerichtshof; enota: die Gerichtsstelle; (apelacijsko Appellationsgericht, arbitražno Schiedsgericht, delovno Arbeitsgericht, deželno Landgericht, Landesgericht, disciplinsko Disziplinargericht, Dienststrafgericht, Dienstgericht, drugostopenjsko Berufungsgericht, frontno vojska Feldgericht, gospodarsko Handelsgericht, inkvizicijsko Ketzergericht, Inquisitionsgericht, izredno Ausnahmegericht, izvršbeno Vollstreckungsgericht, Exekutionsgericht, kasacijsko Kassationsgericht. kazensko Strafgericht, kolegijsko Kollegialgericht, mladinsko Jugendgericht, naglo Standgericht, občinsko Amtsgericht, okrožno Bezirksgericht, Kreisgericht, porotno Schöffengericht, v anglosaškem svetu Geschworenengericht, posebno Sondergericht, pravdno Zivilgericht, revizijsko Revisionsgericht, revolucijsko Revolutionsgericht, skrbniško Pflegschaftsgericht, za družinske zadeve Familiengericht, stečajno Konkursgericht, upravno Verwaltungsgericht, ustavno Verfassungsgerichtshof, višje deželno Oberlandesgericht, višje Obergericht, višje upravno Oberverwaltungsgericht, vojaško Militärgericht, Kriegsgericht, vojno Kriegsgericht, zapuščinsko [Nachlaßgericht] Nachlassgericht, zvezno Bundesgericht)
vrhovno sodišče oberster Gerichtshof, das Oberste Gericht
pristojno sodišče der Gerichtsort
razpravljajoče sodišče erkennendes Gericht
mednarodno sodišče internationaler Gerichtshof, Weltgerichtshof
tajno sodišče Femegericht
zgodovina krvno sodišče hochnotpeinliches Halsgericht
postaviti pred sodišče vor Gericht stellen
priti pred sodišče vor Gericht kommen
spraviti pred sodišče vor Gericht bringen
vleči pred sodišče vor den Richter bringen, pogovorno: vor den Kadi zerren
ki je pred sodiščem zadeva: rechtsanhängig
pred naglim sodiščem standrechtlich
proces pred porotnim sodiščem der [Schwurgerichtsprozeß] Schwurgerichtsprozess
razprava pred sodiščem die Gerichtsverhandlung
tožiti pred sodiščem beim Gericht verklagen
običajen pri sodišču gerichtsüblich
pri tem sodišču hiergerichtlich
tožiti pri ustavnem sodišču Verfassungsklage erheben
uradni dan sodišča der Gerichtstag

sodíšče court of justice (ali of law), law court, court of judicature, tribunal; (poslopje) court house

sodíšče za mladoletne juvenile court
ljudsko sodíšče people's court
vojaško sodíšče court-martial
preiskovalno sodíšče court of inquiry
cerkveno sodíšče ecclesiastical court, consistory
arbitražno sodíšče arbitration tribunal
kasacijsko sodíšče (v nekaterih deželah) Court of Cassation, supreme court of appeal
apelacijsko sodíšče court of appeal, appellate court
porotno sodíšče court of assizes, assize court
gospodarsko sodíšče court of claims
tajno sodíšče secret court
konkurzno sodíšče bankruptcy court
višje sodíšče high court (of justice)
najvišje, vrhovno sodíšče supreme court
civilno sodíšče civil court
neupoštevanje poziva sodíšča contempt of court
postopek na sodíšču legal proceedings pl
pristojnost sodíšča competence of court
zasliševanje na sodíšču hearing, judicial examination
zasedanje sodíšča session of court
sodíšče združenega dela court of associated labour
ustavno sodíšče constitutional court
zvezno sodíšče federal court
na sodíšču in court
iti tožit na sodíšče to go to law
pod prisego izjaviti na sodíšču to make a statement on oath in court
ne se odzvati sodíšču to fail to appear in court
predati sodíšču to commit for trial
postaviti pred vojaško sodíšče to court-martial
predložiti zadevo sodíšču to take a case to court
priti pred sodíšče to appear in court
vložiti priziv proti sklepu sodíšča to appeal against a decision of the court
odbiti priziv sodíšču to dismiss an appeal
ugoditi priziv sodíšču to allow an appeal
predati, postaviti pred sodíšče to send for trial

sodíšče tribunal moški spol , cour ženski spol de justice , (poslopje) palais moški spol (de justice)

apelacijsko, prizivno sodišče cour ženski spol (ali tribunal moški spol, juridictionf) d'appel
arbitražno sodišče tribunal arbitral
civilno sodišče tribunal civil
častno sodišče tribunal d'honneur
kasacijsko sodišče cour de cassation
kazensko sodišče tribunal correctionnel, correctionnelle ženski spol, justice ženski spol (ali juridiction ženski spol) pénale (ali criminelle)
konkurzno sodišče tribunal de la faillite
ljudsko sodišče tribunal du peuple
okrožno sodišče tribunal de district, tribunal de première instance
policijsko sodišče tribunal de police
pomorsko sodišče tribunal maritime
porotno sodišče cour d'assises
posebno sodišče tribunal spécial
trgov(in)sko sodišče tribunal de commerce
upravno sodišče tribunal administratif
varstveno sodišče tribunal des tutelles
višje sodišče tribunal supérieur
vojaško, vojno sodišče tribunal militaire, conseil moški spol de guerre
vrhovno sodišče cour suprême
zvezno sodišče tribunal suprême
poklicati, pozvati koga pred sodišče appeler (ali citer) quelqu'un devant la justice
postaviti koga pred sodišče traduire (ali déférer) quelqu'un en justice
postaviti koga pred vojno sodišče traduire (ali faire passer) quelqu'un en conseil de guerre
predložiti zadevo sodišču soumettre une cause à un tribunal, déférer une cause devant un tribunal, porter une affaire devant les tribunaux
priti pred sodišče comparaître devant un tribunal (ali en justice)

sodíšče tribunal m (de justicia) ; (nižje) juzgado m ; (dvorana) sala f (de audiencia) ; (poslopje) palacio m de justicia

apelacijsko (arbitražno, častno, kazensko, konkurzno, ljudsko, trgovsko, porotno, policijsko, pomorsko, upravno sodišče) tribunal de apelación (de arbitraje, de honor, de lo criminal, de quiebra, popular, comercial, de jurados, de policía, marítimo, contencioso-administrativo)
varstveno sodišče tribunal tutelar de menores, tribunal de tutelas
vojno sodišče tribunal militar, consejo m de guerra
vrhovno, kasacijsko sodišče Tribunal Supremo
Zvezno sodišče Tribunal Federal
biti, stati, nastopiti pred sodiščem comparecer ante el tribunal, comparecer en juicio
priti pred sodišče presentarse (ali comparecer) ante el juez (ali ante el tribunal)
postaviti, spraviti pred sodišče koga llevar a alg a los tribunales
postaviti pred vojno sodišče llevar ante un consejo de guerra, hacer juzgar por un consejo de guerra
pozvati pred sodišče citar ante un tribunal (ozir. ante el juez)

sodnik¹ moški spol (-a …) pravo der Richter, posameznik: Einzelrichter; (dežurni Journalrichter, kazenski Strafrichter, mestni zgodovina Stadtrichter, mirovni Friedensrichter, pomožni Außenrichter, pomožni Hilfsrichter, preiskovalni Ermittlungsrichter, Untersuchungsrichter, laik Laienrichter, ustavnega sodišča Verfassungsrichter, za mladoletnike Jugendrichter)
sodnik za prekrške das Ordnungsamt
sodniki množina die Richterschaft
postaviti/imenovati za sodnika zum Richter bestellen
figurativno moralni sodnik der Sittenrichter
(član žirije, ocenjevalec) der Preisrichter, Wertungsrichter

sóha (kip) estatua f

postaviti komu soho levantar una estatua a alg

sôha (kiparstvo) statue ženski spol ; (tram, steber) poutre ženski spol , solive ženski spol , pilier moški spol

postaviti komu soho élever (ali ériger) une statue à quelqu'un, familiarno statufier quelqu'un

Sothis -is, m Sótis, egiptovski kralj, ki je dal postaviti štiri obeliske: Plin.