Franja

συγ-κατέρχομαι med. nazaj prihajam, vrnem se skupno (obenem) s kom τινί, μετά τινος.

συν-αναχωρέω d. m. grem skupno s kom nazaj μετά τινος.

συν-απολαμβάνω prejemam, dobivam obenem nazaj (kar imam pravico terjati).

σῶστρον, τό (σῴζω) nagrada, plačilo za rešitev; 1. zahvalna daritev za rešitev iz nevarnosti. 2. nagrada za ohranitev kake stvari (za nazaj pripeljanega ubeglega sužnja), σῶστρον ἀνακηρύττω τινός razpisujem nagrado za koga.

τρέπω [Et. lat. trepit = vertit, ion. τράπω. – Obl. fut. τρέψω, aor. 1 ἔτρεψα, 2 ἔτραπον, pf. τέτροφα (τέτραφα), pass. pf. τέτραμμαι, aor. 1 ἐτρέφθην, 2 ἐτράπην, fut. τραπήσομαι; med. fut. τρέψομαι, aor. 1 ἐτρεψμάμην trans.; 2 ἐτραπόμην intr.; ep. pf. 3 pl. τετράφαται; plpf. (ἐ) τετράφατο; ion. τράπω, impf. Her. τράπεσκον, aor. pass. ἐτράφθην]. I. act. trans. (za)vrtim, (za)sučem, obrnem a) krenem, obračam, εἰς γῆν proti zemlji, nagibam, vodim, gonim εἴς τι, πρὸς ὄρος; εἰς εὐνήν spravljam v posteljo, τὸ πρῆγμα ἐς γέλωτα smešim, ἄνω zravnam pokoncu; b) odvračam, odbijam, zadržujem, oviram; c) obračam nazaj πάλιν, gonim nazaj ἵππους, zapodim v beg εἰς φυγήν; d) pregovarjam, izpreobračam, izpreminjam γνώμας. II. act. intr., pass. in med. 1. a) obračam se na koga (s prošnjo), krenem kam, napotim se kam, ὁδόν krenem na pot, udarim jo po poti; αἰχμή se zavije; ostajam, prenočujem pri kom πρός τινα; b) vdajam se, prepuščam se, obračam se k čemu; εἰς (πρὸς) ἀλκήν postavljam se v bran, branim se, εἰς ἡδονάς vdajam se veselju, razveseljujem se, ἐπὶ ῥᾳθυμίαν vdam se lahkomiselnosti, ἐπὶ ζήτησιν začenjam preiskovati, ἐπὶ ἔργα lotim se dela, grem na delo, začenjam delo; καθ' ὑποψίαν τινός imam koga na sumu, sumim koga, ἐπὶ τὸ ἄμεινον obračam se na boljšo pot, ἐπί, πρός τι poprijemljem se česa, mislim na kaj. 2. obračam se od koga, εἰς φυγήν zapode me v beg, spustim se v beg, bežim. 3. izpreobračam se (ion. τράπομαι), izpreminjam svoje mnenje (mišljenje), pripravljam se na drugo prepričanje. III. med. (aor. ἐτρεψάμην) 1. odvračam koga od sebe, zapodim ga v beg. 2. pregovarjam, τετραμμένος obrnjen k, ležeč proti, ukvarjajoč se, misleč na; pa tudi: kdor se je premislil.

τρωπάω (frekv. k τρέπω) 1. act. vrtim, obračam, sučem, izpreminjam φωνήν. 2. med. [iter. τρωπάσκετο] obračam se, vrtim se, sučem se, krenem nazaj φόβονδε, πρός τι ali inf.

ὑπ-αναχωρέω polagoma se umikam, grem nazaj.

ὑπ-εξελαύνω ion. polagoma gonim (podim) nazaj (sc. τὰ κτήνεα).

ὑπ-ερωέω ep. [ep. aor. ὑπερώησα] grem nazaj, umikam se.

ὑπο-καταβαίνω polagoma grem (stopam) doli, odhajam nazaj.

ὑπο-στέλλω 1. act. a) doli (nazaj) potegnem ali vlečem, podstavim pod kaj; b) potlačim, zadržujem, utajim, skrijem, ne kažem česa, ἐμαυτόν umikam se NT. 2. med. a) umikam se, odtegujem se NT, odjenjujem, odnehavam; b) zamolčim (od strahu), izpuščam NT, οὐδέν ne bojim se ničesar.

ὑπο-τρέω ep. [aor. ὑπέτρεσα] 1. (malo) se tresem, vztrepetam, bojim se. 2. ustrašim se, bežim nazaj pred kom, umikam se τινά.

ὑπτιάζομαι pass. (ὕπτιος) poet. nagibam se nazaj, omahnem κάρα.

ὕπτιος 3 (ὑπό, lat. supinus) 1. nazaj nagnjen ali naslonjen, vznak, na hrbtu ležeč, nazaj, ritenski ἐξ ὑπτίης διανέω. 2. obrnjen narobe, ἀσπὶς ὑπτία obrnjena (votla) stran ščita. 3. raven, plan Αἴγυπτος.

ὠθέω [Et. iz ϝωθέjω, kor. wedh, udariti. – Obl. impf. ἐώθουν, fut. ὤσω, aor. ἔωσα, pf. ἔωκα, pass. pf. ἔωσμαι, aor. ἐώσθην, fut. ὠσθήσομαι, adi. verb. ὠστός in ὠστέος; med. fut. ὤσομαι, aor. ἐωσάμην; ep. impf. ὤθεον, 3 sg. ὤθει, iter. ὤθεσκε, fut. inf. ὠσέμεν, aor. cj. 1 pl. ὤσομεν, iter. ὤσασκε, aor. med. ὤσατο, cj.3 sg. ὤσεται; poet. fut. ὠθήσω, aor. ὤθησα; ion. aor. ὦσε, pf. pass. ὦσται, pt. ὠσμένος]. I. act. in pass. 1. a) suvam, rinem, tiščim, odrivam, odbijam, nazaj porivam, potiskam; b) izdiram δόρυ ἔκ τινος; c) valim λᾶαν ἄνω, pahnem nazaj, odpodim νέφος ἀπ' ὀφθαλμῶν, ὦσα παρέξ odrinil sem od suhe zemlje, ἀθάπτους mečem na stran, zametavam, ξίφος διά τινος porinem meč skozi kaj, ἀπ' οἴκων odpodim, ἐπὶ κεφαλήν postavljam na glavo, ἐμαυτὸν ἐς πῦρ vržem se (planem) v ogenj; d) suvam naprej, premikam s silo z mesta. 2. prenaglim (se), prehitro storim kaj πρήγματα. II. med. 1. rinem se, rijem naprej, derem (tiščim) naprej εἰς τὸ πρόσθεν, planem na kaj. 2. odrivam od sebe τινά, τινός in ἀπό τινος; izpahnem, izobčim τινὰ ἔκ τινος.

конец m konec; kraj; (pren.) smrt; del poti; (mor.) vrv za pritrditev ladje;
концы pl. ostanki (blaga); krpe;
в к. popolnoma;
под к. na koncu;
из конца в к. od enega konca do drugega;
начать не с того конца začeti narobe;
конца-краю нет, ни конца, ни краю (края) нет ni ne konca ne kraja;
концов не найти ne veš, kje bi začel;
положить к. narediti konec;
свести концы с концами uskladiti različne stvari;
хоронить (прятать) концы brisati sledove;
в конце концов navsezadnje;
один к. kaj pomaga, saj ni drugače;
в оба конца tja in nazaj;
едва сводить концы с концами težko shajati s svojimi dohodki;
на худой к. v najhujšem primeru;
и дело с концом! stvar je opravljena, dovolj o tem!

ни ne, niti;
ни один noben;
ни за что на свете za nič na svetu;
кто бы то ни был kdor koli bi že bil;
во что бы то ни стало po vsej sili;
куда ни пойду, всюду полно людей kamor koli se ganem, povsod je polno ljudi;
ни с того, ни с сего meni nič, tebi nič;
ни взад ни вперёд ne naprej ne nazaj;
ни-ни nikakor ne

оглядка f pogled okoli sebe, ozir;
делать с оглядкой ravnati previdno;
без оглядки ne da bi pogledal nazaj; brez premisleka, tjavdan

отдавать, отдать odda(ja)ti, da(ja)ti, izročati, izročiti; vračati, povrniti;
о. себе отчёт biti si v svesti;
о. визит vrniti obisk;
о. должное (o)ceniti po zasluženju;
о. в долг dati na posodo;
о. последний долг posloviti se od pokojnika;
о. честь po vojaško pozdraviti, počastiti;
о. приказание ukazati;
вино отдаёт vino ima duh;
здесь отдаёт чесноком tu diši po česnu;
ружьё отдаёт puška udarja nazaj;

отшагнуть
о. назад stopiti korak nazaj