Franja

excepté [ɛksɛpte] préposition razen, izvzemši

excepté que ... razen da ...
tous les enfants, excepté deux d'entre eux vsi otroci, z izjemo dveh med njimi ...

excipiō -ere -cēpī -ceptum (ex in capere)

I.

1. ven vzeti, ven jemati, vze(ma)ti iz česa, izvleči, potegniti iz česa: vidulum e mari Pl., quos e mari propter vim tempestatis excipere non potuissent Ci., classis, quae exciperet natantes N. ki naj bi izvleklo, clipeum excipere sorti V. žrebanju odtegniti, excipere telum (e vulnere), dentem manu Cels., aliquem servitute L. sužnosti rešiti, osvoboditi, aliquem cupiditati, libidini T. rešiti (česa).

2. pren. izvze(ma)ti: excipere me Pl., hosce ego homines excipio et secerno libenter Ci., excepi de antiquis praeter Xenophanem neminem Ci., illud exceptum sit, ne vitia sint imitanda Ci., reus … quo minus decemvir fieri possit, non excipitur Ci., virtute exceptā nihil amicitiā praestabilius Ci. razen čednosti, tako tudi: exceptis … vobis duobus Ci., exceptis duobus Carthaginiensibus N., excepto Commio C., excepto Turno V., excepto Cicerone Sen. rh., uno … excepto, ne … decrescat oratio Q., excepto, si quid Masuri rubrica vetavit Pers.; pesn.: excepto, quod non simul esses H. z edino izjemo, da … ; occ.
a) izjemo določiti (določati), izrecno določiti (določati), izgovoriti si kaj: legibus exceptum est, de quibus causis … non liceat Ci., cum nominatim lex exciperet, ut ad templum … capere liceret Ci., Tauromenitanis exceptum est foedere „ne navem dare debeant“ Ci., est exceptum foedere, ne quem populus Romanus recipiat civitate Ci., cum Graecos Italiā pellerent … , excepisse medicos Plin., ut vindemiator auctoratus rogum ac tumulum excipiat Plin.
b) jur. sodno ugovarjati, sodno navesti (navajati) proti čemu: de dolo servi, adversus aliquem, societatem periculi Icti.

II.

1. padajoče osebe ali stvari ujeti, prestreči (prestrezati): Pallas ruentem excipit V., excipere moribundum L., regis corpus Cu.; od tod: excipere se pedibus Cu. ali in pedes L., Col., ali in genua Sen. ph., excipere clipeo caput, corpus Cu. na ščit naslanjati, opreti (opirati), exceptum poplitibus corpus Cu. na kolena oprto; podobno: excipere filiorum extremum spiritum ore suo Ci., sanguinem paterā Ci., sanguinem ore Sen. ph., tela Ci., C., tela clipeo Cu., plagae genus in se Lucr., ictūs H., ali vulnera Ci., C. rane dobiti, ranjen biti, cicatrices adverso corpore exceptae Ci. spredaj na prsih dobljene, armis suis imbrem excipere L.; pren.: veterem amicum … labentem excepit … , fulsit et sustinuit re, fortuna, fide Ci.

2. osebe ali stvari uje(ma)ti, prestreči (prestrezati), vzdrž(ev)ati: eae sublicae vim fluminis excipiebant C., vada ac decessum aestūs excipere C. vzdrž(ev)ati, zavarovan biti zoper … , tunicis fluentibus auras excipere O., porticus excipiebat arcton H. je prestrezalo severni veter = je stalo proti … vetru, excipere aprum H. prestreči z lovsko sulico, principio Phalerim excipit V. prestreže (s kopjem), Orestes excipit incautum V. prestreže in napade, Sucronem excipit in latus V. prestreže in rani v stran, excipere aves Cu. ptice v letu ustreliti, feram irruentem venabulo Sen. ph., excipere impetum hostium Ci., C., N., L., impetūs gladiorum C., tu Tyrrhenum equitem conlatis excipe signis V. zdrži napad … konjenice, vim improborum excepi Ci., excipere quamvis fortunam Ci. prenesti, non minorem invidiam aulicorum excepit N.

3. sploh ujeti, uloviti, prestreči, prijeti, zgrabiti, zasačiti: servos in pabulatione, ex fuga dispersos, bestias, uros parvulos C., equitum turmas dimittit ad aliquos excipiendos C., excipere caprum insidiis V., latitantem fruticeto aprum H., fugientes feras Ph., litteras Cu. prestreči, quidam saucii excepti erant Cu.; pesn.: excipitque manu dextramque amplexus inhaesit V. podal mu je roko in … ; pren. kako besedo, glas idr. ujeti, uloviti, prestreči, zaslišati, zazna(va)ti: sermonem eorum unus e servis excepit L., excipere casus (motus) futuros V., vocem L., Cu., assensu populi excepta vox consulis Ci., ad has excipiendas voces speculator missus Ci., qui rumores Africanos exciperent Ci., idem dixit, quod exciperent improbi cives Ci., maledicto nihil citius excipitur Ci., excipere clamorem C., vestigia Cu., laudem avidissimis auribus Plin. iun.; excipere eorum (hominum) voluntates Ci.

4. pren. nase vzeti (jemati) prevze(ma)ti, naložiti (nalagati) si, naprtiti si; najprej konkr.: exceptus tergo equi consueta locavit membra V., equus regem excipiebat Cu. konj se je kralju dajal zajahati; potem pren.: excipere imperium, pericula, labores magnos, vim frigorum hiememque Ci., illa onera excepit unus Ci., excipere has partes N. to vlogo (nalogo), rem publicam (obrambo države) L., iugum, inimicitias Cu., cognitionem (preiskavo) T., magnae quaestionis pondus T.

III.

1. spreje(ma)ti: qui fugientes ex Hispania exciperet Ci., excipitur ab omnibus eiusmodi clamore, ut … Ci., Metellus laetissimis animis excipitur S., exceptus est Caesaris adventus incredibili honore atque amore Hirt., excipere plausu pavidos V., aliquem festis vocibus T., victorem regis tabernaculo Cu.; poseb. gostoljubno spreje(ma)ti, pod streho vzeti, pogostiti: Kom. idr., excipitur comiter Ci., hunc (Mithridatem) in illo timore et fuga Tigranes … excepit Ci., excipere eiectum, aliquem servatum ex undis V., educes gaza agresti V., aliquem hospitio O. ali hospitaliter Cu., pro fortuna quisque apparatis epulis excipit T., hic te polentā excipiet Sen. ph.; o stvareh, poseb. o krajih: o terram illam beatam, quae hunc virum exceperit Ci., Cassius exceptus scaphā refugit C., si non exciperet caeli indulgentia terras V., excepere alios tecta barbarorum, alios castra Cu., silva tum excepit ferum Ph., lupanar excepit (virginem) Sen. rh.; izrečeno spreje(ma)ti, v posebnem smislu razume(va)ti, razložiti (razlagati) si: assensu populi excepta vox L., ea oratio summa militum alacritate excepta est Cu., excipere aliquid comiter T., sententiam gravius T.

2. s peresom sprejemati = pisati za (kakim) narekovalcem, pisati po nareku: orationem ali dictante aliquo versūs Suet., verba nostra Aug.; abs.: notis velocissime excipere solitum esse Suet.

3. pren.
a) sprejeti (o času): cum … virgunculam … septimus aetatis annus exceperat Hier. = ko je bila … deklica stopila v sedmo leto.
b) čakati koga, kaj, zade(va)ti, doleteti, prevzeti koga, opraviti da(ja)ti komu: qui quosque eventus exciperent C., quis te casus excipit? V., ipsas quamvis angusti terminus aevi excipiat V. čeprav jim je usojeno le kratko življenje, excipit eum deinde … bellum L., ali seditione militum excipitur Iust. naletel je na vojno, excepere eum voluptates Cu., regem alius haud levis dolor excipit Cu.

IV.

1. sprejeti = nadaljevati: memoriam illius viri excipient omnes anni consequentes Ci. spomin tega moža bodo ohranila … , alios alii deinceps exciperent C. naj se med seboj vrste, hanc legionem cohortes exceperunt C. na mesto te legije so stopile kohorte, ut primis … deturbatis … secundi … pugnam excipiant L., excipere proelium dubium L., inde Romulus excipiet gentem V. bo rod nadaljeval, quorum tempus esse vices excipere melius acturos Iust.; z inf.: excipit inde suos frater coniungere casus Sil.

2.
a) krajevno slediti za čim, stikati se s čim: ultima excipiat quod tortilis inguina piscis O., apodyterium … excipit cella frigidaria Plin. iun.; abs.: inde excipere loca aspera et montuosa C., Cyclades excipiunt O., excipere Gangem cognoscit Cu., regio aquarum inops excipit Cu.
b) časovno slediti za kom, za čim, naslediti (nasledovati) koga, kaj: Herculis vitam inmortalitas excepisse dicitur Ci., tristem hiemem pestilens aestas excepit L., orationem Tullii exceperunt preces multitudinis L., rosam cyanus excipit, cyanum amarantus Plin., Pompilium Numam Tullus Hostilius excepit Fl.; abs. slediti, nastati, nastopiti (nastopati): excipit rursus … clamor C., re cognita tantus luctus excepit C., turbulentior annus excepit L., excipit antumnus O, suboles deine excepit Cu.; v govoru slediti za kom: excipit hunc Labienus C. za njim je govoril Labenij; abs.: tum sic excepit Iuno V. nato (za njim) je spregovorila Junona.

3. excipere aliquid aliqua re (z)mešati kaj s čim: crocum albo ovi Cels.; v pass: excipi vino ali aquā pluviatili Cels.

exerceō -ēre -cuī -citum (ex in arcēre)

I.

1. (za)gibati, v tek spraviti, pognati, zagnati (zaganjati): si in me (pugnos) exercituru's Pl., adsiduo varioque exercita motu Lucr., quemadmodum stans iumentum … exerceri posset N., turbinem magno in gyro … atria circum exercere V. goniti po … , (Maeandros) … exercet aquas O. žene svoje … valove, exercita cursu flumina V. neprestano tekoče; z abl. instrumenti: assiduis bracchia telis exercere O. gibati roke ob …

2. occ.
a) vzri(va)ti, razri(va)ti, razrvati, razkopa(va)ti, orati, obdel(ov)ati, vzburka(va)ti, razburka(va)ti: exercere Rutulos colles, solum presso sub vomere, humum in messem, pinguia culta, tellurem, terram V., paterna rura bobus suis H., praedia rustica L., vineas, arbusta, campos Plin. iun., arva, Aegyptum T., agros Dig., indomitas qualis undas exercet Auster H.
b) k delu naganjati, k delu priganjati, goniti, pojati, poditi; med. poditi se, pojati se: familiam Ca., servos Ter., exercete, viri, tauros V., equos aequore campi exercere V. po poljani poditi, apes per rura exercet labor V. poja okrog po … , famulas ad lumina longo penso exercere V., cura salicti exercet rusticum V. daje kmetu dosti dela; pueri exercentur equis V. se ukvarjajo s konji, podijo konje, (apes) exercentur agris V., Romani in munitionibus exercentur C. se ubijajo z … ; v slabem pomenu = utruditi, upehati, ugnati (uganjati): exercito corpore fessus in lecto quiescebat S. utrujen zaradi telesnega napora, (equae) neque opere neque cursu exerceantur Col., exercere feras Icti.

3. pren. razgrebsti (razgrebati), vznemiriti (vznemirjati), razburiti (razburjati), preganjati, mučiti, stiskati: ignem exercentibus Euris O., exercere venatu saltus opacos Sil., casūs, in quibus me fortuna vehementer exercuit Ci., ambitio animos hominum exercet S., multiplex cura patres exercebat S., non te nullius exercent numinis irae V. te preganja, fatis exercitus V. preganjan, ergo exercentur poenis V. jih zadevajo kazni, Venus exercita curis V., aurum et purpura curis exercent hominum vitam Lucr., strenua nos exercet inertia H., pectora rebus vestris exercita sunt O. so se za vas mučila, promulgata lex exercuit civitatem L., quae (centumvirales causae) me exercent magis quam delectant Plin. iun.; mučiti, trpinčiti (medic.): alios astricta, alios resoluta alvus exercet, teretes (lumbrici), qui pueros maxime exercent, si vero sudor exercet Cels.

II.

1. (z vztrajnostjo) vaditi, (iz)uriti, (iz)vežbati; refl. in med. vaditi (uriti, vežbati) se: in hoc vocem et vires suas Ci., iuventutem C., remiges N., corpus S., Cu., in gramineis membra palaestris V.; sese saliendo, se ad cursuram Pl., quam quisque norit artem, in hac se exerceat Ter., exercere se in curriculo Ci., notavi in porticu gregem cursorum cum magistro se exercentem Petr., exerceri in venando Ci., dum armis exercetur Ci. se vadi v orožju, cum exercentur (athletae) Ci., ludicra exercendi (telesnih in orožnih vaj) aut venandi consuetudo Ci., exercebatur plurimum currendo et luctando N., pueros ante urbem lusūs exercendique causā producere L. da se vadijo; pt. pr. exercēns refl. vadeč: spectavit adsidue exercentes ephebos Suet.; pren. duševno vaditi, učiti, izobraziti (izobraževati): quid te exercuit? Ci., quod genus belli esse potest, in quo illum non exercuerit fortuna rei publicae Ci., exercere memoriam Ci., ingenium Corn., Q., ingenium nemo sine corpore exercebat S., exercere linguam litibus O., vario modo discipulos Suet.; refl. in med.: exercere se vehementissime in his subitis dictionibus Ci., se cotidianis commentationibus acerrime Ci., in hoc genere exerceri apud magistros Ci., pueri … discunt, exercentur Ci. ep., optimis studiis exerceri Cu., exercebatur apud Arellium Fuscum Sen. ph. učil se je, ne aliter exerceri velint Q.; tudi voj. (v orožju) vaditi, (iz)uriti: copias cogere, exercere, equos parare coepit C., se hoc genere pugnae exercuisse C., regem armavit atque exercuit adversus Romanos N., in armis Macedonas et mercenarios milites exercere L.

2. (vztrajno kaj) izvrševati, opravljati, upravljati, oskrbovati, ukvarjati se s čim, kazati kaj: dura imperia V., imperium Cu., Sen. ph., in plebe regnum L., medicinam Ci., medicinam fame Plin., quam scit uterque, libens exerceat artem H., exercere arma, palaestras, labores V., vindemia, propter quam totius anni labor exercetur Col., exercere pharetram aut acres arcus Val. Fl., exercere facundiam S. fr., T. ali (met.) verba L. ukvarjati se z besedno umetnostjo, gojiti jo; drž.pr. in jur.: exercere iudicium Ci. soditi, quaestionem Ci., S., L. preiskavo odrediti, preiskovati, vectigalia Cu. upravljati; pesn.: vocem Pl. oglasiti se, cantūs V. peti, balatum V. (za)beketati, choros V. voditi, vices V. v službi se vrstiti, pacem aeternam et hymenaeos V. negovati … in obhajati … , commercia sociae linguae O. ob skupnem jeziku med seboj občevati; z abstr. obj.: izvajati, izpolnjevati, izvršiti (izvrševati), gojiti, izpustiti (izpuščati) (jezo na koga), (po)kazati: amorem Pl., amores ad aliquam Cat., civile ius Ci., crudelitatem non solum in vivo, sed etiam in mortuo Ci., libido crudelitatis exercendae Ci., exercere inimicitias Ci., inimicitias in tanta re S., inimicitias cum aliquo S., ali simultates cum aliquo S., L. v sovraštvu živeti s kom, iras O., odium in prole paternum O., odium in aliquem Vell., in aliquo vim suam N., ali in aliquo opes L. svoj mogočni vpliv izvajati, vim victoris Fl., victoriam L. izvajati (izkoriščevati), victoriam crudeliter S., acerrume victoriam nobilitatis in plebem exercuerat S., victoriam foede in captis exercere L. po zmagi nemilo ravnati z ujetniki, exercere libidinem et avaritiam in socios L., iustitiam Plin. iun.; pesn.: exercere diem V. svoj dnevni posel opravljati, sitim Sil.; occ. ukvarjati se s čim, obdelovati kaj: Cyclopes exercent ferrum V. kujejo, (Arachne) antiquas telas exercet O. prede marljivo kakor prej, non arma iuventus exercet V. ne suče orožja, arma contra patriam exercere T. nositi, metalla auri atque argenti exercere L. zlato in srebrno rudo kopati, neque arva aut metalla aut portus nobis sunt, quibus exercendis reservemur T., armorum officinas exercere T., exercere piraticam, piraticam adversus patriam Iust. cauponam Dig., krčmariti, navem Icti. ukvarjati se z ladjarstvom, pecuniam, fenus Icti. denar na obresti posojati, exercitae pelles Cael. ustrojene. — Adj. pt. pf. exercitus 3

1. izvežban, izurjen, izšolan, vajen česa: Cl., ad cubituram magis sum exercita Pl. ap. Non., civitas cotidianis exercita bellis C., exercere bello, militiā, tantis rebus T., Agrippina exercita ad omne flagitium T., exercita eloquentia T., trinitas agendis rebus exercitior facta Tert.; z inf.: exercitus velare odium fallacibus blanditiis T. Adv. komp. exercitius bolj izurjeno: Ap.

2.
a) (o osebah) hudega vajen, v hudem (v nadlogah) izkušen: Plin. iun., omnibus iniquitatibus exercitus Ci. ep.
b) pren. (o razmerah) poln nadlog, težaven, mučen: Plin. iun., quid laboriosius, quid magis sollicitum, magis exercitum dici potest? Ci., dura hiems, exercita aestas T., finem tam exercitae militiae orabant T., pueritia exercita Suet.

exhauriō -īre -hausī -haustum

1. (o tekočinah) izčrpati, izprazniti: tantum vini in Hippiae nuptiis exhauseras Ci. si bil popil, iam exhausto illo poculo mortis Ci., exhaurire sentinam Ci., fons exhaustus Hirt., exhaurire fossas cloacasque L. očistiti, osnažiti, flumen Pr., solibus amnes Stat., exhaustum uber V. izmolzeno, prazno vime; pren.: sentinam rei publicae ex urbe exhaurire Ci.

2. (o suhih telesih) izprazniti, pobrati, vzeti, odnesti: terram manibus C., humum ligonibus H. izkopati, tecta L. opleniti, exhaustum aerarium Ci. prazna, cum omnem pecuniam ex aerario exhausissetis Ci., praedam ex fortunis publicanorum exhaurire Ci., apes exhaurire V. čebelam med vzeti, exhausta pharetra O. prazen tul.

3. pren.
a) izčrpati, izprazniti, izsesati, vzeti, izpiti (moči), koga rešiti česa, koga spraviti ob kaj, oslabiti, uničiti: Stat., Atheniensibus exhaustis praeter arma et naves nihil supererat N., exhaustis patriae facultatibus N., illi exhausti sumptibus bellisque Ci. izsesani, provincias, reges, socios exhauriunt Ci., aliquam partem ex tuis laudibus exhaurire Ci., exhaurire vim aeris alieni L. poplačati, cursu corpora exhausta Cu. oslabljena, upehana, fortissimum hominem vitam sibi manu exhausisse Ci. da si je smrt zadal, ea plāga reliquum spiritum exhausisset Ci., urbs exhausta funeribus L., mitto ea, quae bellando exhausta sint V. kar je bilo v vojni uničeno, exhaurire vires, heredem legatis Plin. iun.
b) končati, prebiti, prestati, pretrpeti, izkusiti: actio consumpta superiore motu et exhausta Ci., tantus fuit amor, ut exhauriri nulla posset iniuria Ci. ep., poenarum exhaustum satis est V. dosti je maščevanja, labor, cui numquam satis exhausti est V. ki se ne more nikdar docela izvršiti, labores exhausti aut exhauriendi L.; poseb. o zoprnostih (prim. ἐξαντλεῖν κακά): exhaurire pericula V., T., bella, omnes casus V., dura belli L. nadloge v vojni, belli molem Cu., sic exhaustā nocte T. po tako prebiti noči.

Opomba: Pt. fut. act.: exhausūrus Sen. ph.

exter in exterus -tera -terum (pravzaprav komp. k ex; prim. inter: in)

I. poz. (v nom. sg. masc. zelo redek) zunanji = tuj, inozemski: exterae civitates, exterae nationes et gentes Ci., nationes C., Lact., gentes Cels., Suet., vis, res extera Lucr., extera quaerere regna V. v tujini, heres exter Dig.; subst. exterus -i, m = inozemec, tujec: emancipatus aut exterus Icti., apud exteros Plin.; subst. neutr. pl.: extera Europae Plin. zunanji deli = skrajne meje, extera corporum Plin.

— II. komp. exterior -ius, gen. -iōris, bolj zunanji, bolj zunaj, zunanji (vselej ob dvojnosti subjektov): orbis Ci., collis, vallum, munitiones C., pares munitiones contra exteriorem hostem perfecit C. proti zunanjemu sovražniku (= proti sovražniku, ki oklepa oblegance), ne tamen illi tu comes exterior … .. ire recuses H. iti mu kot spremljevalec ob levici, spremljeti ga ob levici, exterius sitae urbes O., intrinsecus et exterius Col.

— III. superl. extimus (extumus) 3 (prim. intimus: in) najzunanjejši, najskrajnejši: Varr., Fr. idr. pozni pisci, quorum (orbium) unus est caelestis, extumus Ci., extima membrorum circum caesura Lucr., extimus mons, extimae gentes, promunturium oceani extumum Plin.; subst. neutr. pl. = najskrajnejši deli, skrajna meja: Apuliae extuma Plin., extima Galliarum, limitum Amm. Večinoma v obl. extrēmus 3 (iz extrā; prim. suprēmus: suprā)

1. (krajevno) najskrajnejši, najbolj oddaljen, zadnji: extrema pars nominis, quaestionis Ci., in extremis atque ultimis gentibus Ci., extremum oppidum Allobrogum C., cum iam extremi essent in prospectu C. zadnje vrste, primos et extremos tribunos locare S. na čelo in na konec postaviti, extremi addenset acies V. zadnje bojne vrste pritiskajo na prve, primi et extremi H. prednje in zadnje vrste, virtute, ingenio extremi primorum H., extremis usque priores H. zadnji med prvimi, pa vendar pred zadnjimi, occupet extremum scabies H. = zadnjega vzemi vrag, si quem tellus extrema submovet oceano V.; subst. extrēmum -ī, n zadnje, najskrajnejši del, najskrajnejši kraj, konec: quod (caelum) extremum atque ultumum mundi est Ci., beluarum hoc quidem extremum Ci., quod finitum est, habet extremum Ci., ad extremum Ci. ob koncu (pisanja), telum hastili … tereti praeterquam ad extremum L., citerioris provinciae extremum C., extremum montis S., in extremum O. do konca, in extremum mundi Sen. ph., gulae extremum Plin.; v pl.: extrema pelagi V., ali agri, finium, agminis L., Africae Plin., Galliae Fl.; predik. (partitivno) česa zadnji del, najskrajnejši del, konec česa: extremus pons, extremi Remorum fines, extremae fossae C. konec mosta, ozemlja, jarkov, in extremis lingulis promunturiisque C., extrema impedimenta C. zadnji del prtljage, in hac insula extrema Ci., extrema India Ci. ali Africa S. najdaljnejša Indija, Afrika, extremos ad Indos H. do najdaljnejših Indov, extremus Tanais H., extremi hominum Morini V. ki stanujejo na skrajnjem zahodu, extremi orbes clipei V. rob, cuspis extrema O. ost sulice, extremis ut dicitur attigisse Ci. s konci prstov, extremus vinitor V. ki je prišel na konec vinograda = ki je s svojim delom pri koncu, extremus imber V. konec dežja, ignis V. pojemajoči ogenj, extremis in vicis H. v zakotnih vaseh, in extrema oratione Ci. proti koncu govora, in extremo libro tertio ali in codicis extrema cera Ci. ali in extrema fere parte epistulae Ci. ep. ob koncu tretje knjige, ob robu voščene (pisalne) deščice, ob koncu pisma.

2. (časovno) zadnji, (po)slednji, skrajni: dies Varr., extremis diebus consulatus mei, mensis extremis anni Februarius, extrema vox servi morientis, extremus conspectus liberorum Ci., extremo tempore diei Hirt. = zvečer, haec extrema fuit aetas imperatorum Atheniensium N. zadnja doba, v kateri so se odlikovali atenski poveljniki, extremus dominorum T.; pren.: extremum spiritum edere Ci. zadnjikrat vzdihniti, extremo spiritu exsanguis Ci. ob zadnjem dihu, multarum deliciarum comes est extrema saltatio Ci. je nazadnje ples; kot subst. neutr. v sg. in pl. konec: extremum habet oratio mea Ci., extremum aetatis, diei S., noctis Sil., extremo anni L. konec leta, ad extremum H. nazadnje; principiis cognitis facilius extrema intellegetis Ci., Dido ferro extrema secuta V. smrt, extrema imperii T. konec, razpad; occ. predik. (partitivno) končen, iztekajoč se, konec česa: extrema et prima luna Varr., extremā pueritiā miles fuit Ci., bellum Pompeius extrema hieme apparavit Ci. konec zime, manus extrema non accessit operibus eius Ci. „zadnja roka“ = dovršenost, ad extremam orationem C. na koncu govora, extrema aetate S. v visoki starosti, ad extremam aetatem N. do konca življenja, extremo bello Peloponnesio N. proti koncu … vojne, extremo tempore N. slednjič, končno, extremis temporibus magnum in odium pervenit civium suorum N. v zadnjem času svojega političnega delovanja, extrema hiems V. konec zime, extremo anno V., L. konec leta, extrema in morte V. = v jamo viseč.

3. pren. (po stopnji) zadnji, najskrajnejši = kar se le v najhujši sili stori ali uporabi: res ad extremum perducta casum, hic extremus perorandi locus, salus nostra spe extremā pendet Ci., in extrema spe salutis C., extremum illud senatūs consultum: videant consules … C., hoc extremae dementiae est S.; subst. neutr.: defendenda usque ad extremum Ci. do zadnjega, cum extrema conceditis Ci., ad extremum tenax O. do skrajnosti, extrema periculorum L. skrajne nevarnosti; occ.
a) najskrajnejši = najhujši, največji, najnevarnejši: extremum discrimen Ci., Cu., plaga illa extrema, extrema defensio, extremo summoque supplicio Ci., extremum bonorum, malorum Ci. največja dobrina, največje zlo, in extremis suis rebus C. v najhujši sili, extrema fortuna C. najhujša sila, extremam famem sustentare C., extremum auxilium C. skrajni, zadnji pripomoček, extrema fata V.; subst. neutr.: hoc reservato ad extremum consilio C. za najhujši primer, omnes suas fortunas in extremo sitas S. v največji nevarnosti, per omnia extrema V. najhujše, najnevarnejše, extrema pati V. smrt, famem ferrumque et extrema pati T., ad extrema perventum est Cu. ali ventum ad extrema, nisi … T. do skrajnega, vitam ipsam ad extremum adductam T. v skrajno (največjo) nevarnost, plura de extremis loqui pars ignaviae est T., extrema metuere Suet.; z gen.: quae captarum urbium extrema sunt, patiebantur L: konec, quotiens in extrema periculorum ventum L. v največje nevarnosti, compellere ad extrema deditionis Fl.
b) najslabši, najhudobnejši: haud Ligurum extremus L., extremi ingenii est, qui … L. čisto topoglav je, povsem nesposoben je, extrema mancipia Sen. ph., extrema alimenta vitae T., sortis extremae iuvenis Iust.

4. adv. obl.
a) acc. neutr. sg. extrēmum, pesn. tudi acc. neutr. pl. extrēma = zadnjič, slednjič: extremum adfari V., adloquor extremum maestos abiturus amicos O., luctibus extremum … tabuit O., illum exspirantem atque extrema gementem linquunt V.
b) redkeje abl. sg. neutr. extrēmō naposled, nazadnje: Suet., Dig., extremo Hannibalem imperatorem fecerunt N., prius … dein … extremo Ci.

Opomba: Iz superl. extrēmus so pozni pisci napravili nov komp. extrēmius: Ap., Tert., in superl. extrēmissimi: Tert.

fābula¹ -ae, f (fārī)

1. govorjenje, govorica: sine auctore sparsa fabula Sen. ph., habes fabulas urbis Plin. iun. mestni (poulični) klepet, haec fuit in toto notissima fabula caelo O. dnevna govorica, quantum fabularum fecerit Iust. koliko govorjenja je povzročil, in fabulis sum Suet. prišel sem ljudem v zobe, sum sine fabulā Q. brez slabega imena, fabula est (s sledečim ACI) govorica je, govore, pravijo: Petr., Gell., temere haud tollas fabulam Pl. pusti govorico; od tod (o osebah) fabulam fieri ali esse Ci. idr. predmet govorjenja postati ali biti = iti od ust do ust, priti ljudem v zobe, heu me, per urbem fabula quanta fui H., fabula totā iactari in urbe O.

2. pogovor, razgovor, zabava med več osebami, poseb. med izobraženci: Lamp., ut fabulas eorum et disputationes … penitus exciperem T., fabulae convivales T., tempus fabulis conterunt Plin. iun.

3. meton. izmišljotina, povest, pravljica (naspr. historia = zgodovinsko potrjena povest): fabulae fictae Ci idr., poeticae L., Q., nisi forte ineptis fabulis ducimur Ci., non fabula fuit ille rumor O.

4. occ.
a) basen (ezopska): hoc attestatur brevis Aesopi fabula Ph., nota illa de membris humanis adversus ventrem discordantibus fabula Q.
b) pripovedka, bajka (= pripoved o bogovih in junakih), v pl. tudi = mitologija, bajeslovje: fabula tantum sine auctore edita L.; kot apoz.: mox te premet nox fabulaeque manes H. mitični mani (= nični svet senc); v pl.: fabulae Graecae L. grška mitologija; prim.: Eriphylam accepimus in fabulis ea cupiditate fuisse Ci.; pren. (v pogovornem jeziku): fabulae! Ter. burke!

5. snov: Thebae quid sunt, nisi fabula? O. snov pesništvu, fabula (= Iliada) … regum continet aestus H.; od tod meton. dramatična pesnitev, drama, gledališka igra: Q., Amm., quemadmodum in fabulis saepenumero videtis Ci., scaenae fabulas componere T., fabulam docere, dare Ci. idr. prikazovati, fabulam agere Ci idr. igrati; pren.: plurimarum fabularum poëtria Ci., fabulam compositam Volsci belli, Hernicos ad partes paratos L. da je vojna z Volski dogovorjena komedija (burka), Herniki pa da so naščuvani igrati svojo vlogo; v pogovornem jeziku: quae haec est fabula? Pl., Ter. kaj se tu godi? kaj to pomeni?

faire*¹ [fɛr]

1. verbe transitif, verbe intransitif delati, storiti, narediti, napraviti, izdelati, izvršiti, izvesti; ustvariti; povzročiti; pripraviti (jedi); napisati (pesem); komponirati; imeti (govor); zaploditi, povreči (mladiče), leči (jajca), dobiti (zobe), opraviti (potrebo); zbrati, narediti si (zalogo); zaslužiti, donašati (denar); pretrpeti (izgubo), priskrbeti (penzijo, doto); pridobiti si (odjemalcev, privržencev); populaire ukrasti, zmakniti; požeti; dati (znak, miloščino); napraviti, predložiti (ponudbo); rezati, delati (obraze); napraviti (obisk); igrati (tenis); izstaviti (račun); izvrševati (obrt, poklic); študirati (znanost, iezik); pripravljati se (za izpit); odsedeti (kazen), odslužiti (službeno dobo); zagrešiti, zakriviti (zločin, pomoto, neumnost); izpolniti (dolžnost); praznovati (praznik); zbuditi, povzročiti (sočutje, pozornost, strah); preteči, prevoziti (progo, pot, razdaljo); familier trajati, zdržati; imeti (vročino); prodati za; pospraviti (sobo); pomiti (posodo); (o)čistiti (srebrnino, čevlje); skleniti (mir); mešati (karte); čistiti si (nohte) : brusiti si (kremplje); izučiti, izobraziti, vzgojiti; théâtre igrati, predstavljati, utelesiti; posnemati, delati se kot, potvarjati se, delati vtis ali videz

2.

faites-le bien! dobro izpeljite to!
qu'y puis je faire? kaj lahko naredim v tej zadevi?
faire quelque chose de rien iz nič kaj napraviti
il n'y a rien à faire nič se ne da napraviti
il n'y a plus rien à faire nič več se ne da pomagati, prepozno je
si cela ne vous fait rien če vam je vseeno
avoir fort à faire avec quelqu'un imeti mnogo posla s kom
je n'en ferai rien nič takega ne bom naredil
n'avoir que faire de quelque chose ne vedeti, kaj početi s čim; lahko kaj pogrešati; ne potrebovati
je n'ai que faire de vos conseils ne potrebujem vaših nasvetov
se laisser faire trpeti, prenesti
ne pouvoir faire que ... ne moči preprečiti, da ...
savoir y faire (familier) spoznati se na to, biti prebrisan, spreten
que vouliez-vous qu'il y fît? kaj drugega naj bi bil naredil?
n'en rien faire ne napraviti, kar smo nameravali
on fait de lui ce qu'on veut njega lahko okoli prsta oviješ
qu'est-ce que cela peut vous faire? kaj se vas to tiče? kaj vas to briga?
on a tôt fait de se perdre ici kar hitro se izgubiš tu, smo se izgubili tu
on ne me la fait pas! ne dam se preslepiti (prevarati)!
on m'a fait ce tableau 2000 francs za to sliko so zahtevali od mene 2000 frankov
je vous le fais 20 francs dam vam to za 20 frankov
combien me faites-vous cette chaise? koliko hočete imeti za ta stol?
il fait jour, nuit dan je, noč je
il fait clair, chaud, froid, humide svetlo, toplo, hladno, vlažno je
quel temps fait-il? kakšno vreme je?
il fait beau, mauvais, vilain lepo, slabo, grdo vreme je
il fait (du) soleil, du brouillard sonce sije, megla je
il fait de pluie dežuje
il fait 30° degrés à l'ombre 30° je v senci
(familier) il fait soif par un temps pareil človek postane žejen v takem vremenu
il fait bon dormir ici tu se dobro spi
ça fait que (familier) zato, ker
cela fera une bonne boisson iz tega bo dobra pijača
trois et trois font six tri in tri je šest
avec le pourboire, cela fait 10 francs z napitnino to znese 10 frankov
ce n'est ni fait ni à faire to je na pol narejeno
vous feriez bien, mieux de ... dobro, bolje bi napravili, če ...
je ne fais que de commencer šele začenjam
faire il ne fait que de sortir ta trenutek je šel ven
il ne fait que rire on se samo smeje
je n'aime pas ça, fit-il ne maram tega, je dejal
ne crois pas cela comme le font tant de gens ne verjemi tega, kot (to dela) toliko ljudi
puis-je entrer? - faites (donc) smem vstopiti? - (kar) naprej, prosim
elle fait plus vieille que son mari ona je videti starejša kot njen mož
comment faites-vous pour vivre ici? kako morete živeti tu?

3.

faire l'admiration de tous zbujati splošno občudovanje
faire adopter une motion (parlement) doseči sprejetje predloga
faire une affaire napraviti dober posel
ça va faire un an kmalu bo leto tega
ça ne fait rien à l'affaire to na stvari ničesar ne spremeni
faire attention biti pozoren, paziti
faites-lui mes amitiés lepo ga (jo) pozdravite v mojem imenu
faire un brillant avocat biti odličen odvetnik
faire la barbe à quelqu'un obriti koga
cela y fait beaucoup to zadevo (stvar) zelo spremeni
faire des bénéfices doseči dobiček
faire ses besoins opraviti svojo potrebo
faire des bêtises počenjati, narediti neumnost
bien faire et laisser dire napraviti, kar je prav, in pustiti ljudem, da govore, kar hočejo
ça va te faire du bien to ti bo dobro délo
faire boire napojiti (živino)
faire cadeau de quelque chose podariti kaj
faire du cent (à l'heure) (automobilisme, familier) voziti 100 km na uro
faire sa chambre, son lit pospraviti svojo sobo, postlati si posteljo
cela ne me fait ni chaud ni froid to mi ne gre do živega, to me ne razburja
faire ses chaussures očistiti si čevlje
faire son chemin (figuré) iti svojo pot, uspeti v življenju
faire une chute (aéronautique) skočiti (iz letala)
faire la classe, l'école poučevati v šoli
faire commerce de quelque chose trgovati s čim
faire des complexes (familier) imeti komplekse, biti boječ, plašen
faire du coude, du genou, du pied, de l'œil à quelqu'un da(ja)ti komu znake (za sporazumevanje) s komolcem, kolenom, nogo, očesom
faire la cuisine kuhati
faire dans la culotte (familier) podelati se v hlače
faire une demande vložiti prošnjo
faire des démarches auprès de quelqu'un podvzeti korake pri kom
faire le détail, le gros trgovati na drobno, na debelo
faire ses dents dobivati zobe
faire son devoir opravljati, storiti svojo dolžnost
faire un discours imeti govor
faire une dot à quelqu'un dati komu doto
faire droit à quelque chose zadovoljiti kaj
faire son droit, sa médecine študirati pravo, medicino
faire de l'eau puščati vodo, familier scati
faire de l'eau, du charbon oskrbeti, založiti se z vodo, premogom (ladja)
faire l'enfant biti trmast, muhast
faire un enfant (populaire) napraviti, zaploditi otroka
faire son effet učinkovati
faire des études študirati
faire mauvais effet napraviti slab vtis
faire des ennemis à quelqu'un komu sovražnike nakopati
faire des excuses opravičiti se
faire face, faire front à quelqu'un kljubovati, upirati se komu
faire face aux dépenses plačati
faire faire quelque chose dati kaj delati
je me suis fait faire une robe dala sem si delati obleko
faire fête à quelqu'un biti navdušen za koga, navduševati se za koga
faire la fête, (familier) la bombe veseljačiti, krokati
faire de la fièvre imeti vročino
faire fonction rabiti za, služiti kot
faire les fruits trgovati s sadjem
faire gras jesti meso
faire maigre ne jesti mesa, postiti se
faire du français, du latin učiti se francoščine, latinščine
faire honneur à quelqu'un komu čast delati ali prinašati
quel imbécile tu fais! kako si bedast!
je vous fais juge prepuščam vam sodbo
faire loi veljati za zakon
faire les grands magasins obisk(ov)ati, iti (nakupovat) v veleblagovnice
faire mal à quelqu'un žaliti koga
ma tête me fait mal glava me boli
faire du mal à quelqu'un škodovati komu
faire manger dati jesti, (na)krmiti (žival)
faire le méchant biti poreden, zloben
faire le ménage gospodinjiti
faire grise mine (figuré) napraviti (kisel) obraz, šobiti se, kujati se, upirati se
faire de son mieux napraviti po svojih najboljših močeh
faire moderne učinkovati moderno
faire la moisson požeti, pospraviti letino
faire le malade, le sourd delati se bolnega, gluhega
faire le mort delati se mrtvega, ne se premakniti, ne odgovoriti
faire de la musique baviti se z glasbo
faire le grand seigneur igrati velikega gospoda
faire l'idiot, l'imbécile delati se neumnega, bedastega
faire naufrage doživeti brodolom
faire la noce veseljačiti, razkošno živeti
faire opposition à quelque chose ugovarjati čemu, protiviti se čemu
faire la sourde oreille gluhega se delati
faire part à quelqu'un de quelque chose sporočiti komu kaj
faire de la peinture ukvarjati se s slikanjem, slikati
faire pencher la balance odločiti
faire pénitence delati pokoro
faire le père dans une comédie igrati očeta v komediji
faire des pertes imeti izgubo
faire ses petits skotiti mladiče
faire peur à quelqu'un prestrašiti koga; plašiti koga
faire du piano igrati na klavir, biti pianist
faire la planche plavati kot deska na vodi
faire le plein d'essence (automobilisme) napolniti rezervoar (z bencinom)
ne pas faire un pli (figuré) ne biti problem
faire un plongeon potopiti se, skočiti na glavo v vodo
faire la pluie et le beau temps (figuré) oblačiti in vedriti, imeti vso oblast
le voleur lui a fait les poches tat mu je izpraznil žepe
quelle pointure, quelle taille faites-vous? katero številko, velikost (čevljev ipd.) nosite?
faire de la politique baviti se s politiko
faire un prix à quelqu'un komu popust dati
faire un problème rešiti problem
faire un procès à quelqu'un tožiti koga
faire un profit narediti dobiček, imeti korist
faire de la publicité delati reklamo
faire la queue stati v vrsti, v repu
faire rapport à quelqu'un poročati komu
faire rentrer une créance izterjati dolg
faire rire quelqu'un koga v smeh spraviti
faire des reprises perdues fino, nevidno zakrpati
faire un gros rhume imeti hud nahod
faire fausse route biti na nepravi poti (sledi), motiti se, biti v zmoti
faire la salade začiniti solato
faire savoir sporočiti
faire semblant de delati se, da
faire sensation zbuditi pozornost, povzročiti senzacijo
faire son service militaire služiti svoj vojaški rok
faire un sourire nasmehniti se
faire du sport, de la bicyclette, de la boxe, du ski, de la luge, du tennis, de l'auto baviti se s športom, kolesariti, boksati, smučati se, sankati se, igrati tenis, gojiti avtomobilski šport
faire un stage delati pripravniško dobo ali službo
faire suivre naprej odpraviti, poslati (za kom)
faire tapisserie biti malokrat povabljen k plesu (dekle na plesu)
faire tête, (familier) une sale tête upirati se
à quelqu'un koga srečati z neprijaznim obrazom
faire à sa tête napraviti po svoji glavi, po svoje
faire de la température imeti vročino, temperaturo
cette idée a fait son temps ta ideja se je preživela
ces souliers feront encore quelque temps ti čevlji bodo še nekaj časa držali
faire du théâtre nastopati na gledališkem odru, biti gledališki igralec
faire du tort à quelqu'un škodovati komu
il va faire une typhoïde zbolel bo za tifusom
ne faire ni une ni deux brez obotavljanja in odločno postopati, ne si dolgo pomišljati
faire la vaisselle pomiti posodo
faire la valise, la malle napolniti kovček, pripraviti se za potovanje, familier, figuré pobrisati jo, oditi
faire valoir uveljaviti
faire les vendanges opraviti trgatev
faites venir le prisonnier! privedite ujetnika!
faire un bon visage à quelqu'un koga s prijaznim obrazom srečati
faire les yeux doux à quelqu'un zaljubljeno koga gledati, spogledovati se s kom, koketirati
faire la France, l'Italie prepotovati (kot turist) Francijo, Italijo
faire du zèle (po)kazati vnemo

4.

se faire delati se, narediti se, posta(ja)ti, razvi(ja)ti se; zgoditi se; navaditi se (à quelque chose na kaj)
se faire des amis dobiti si prijateljev
cela ne peut se faire tega ne morem narediti
cela ne se fait pas to se ne dela
cela se fait tout seul to je v hipu narejeno
comment se fait-il que vous ne l'ayez pas vu? kako je to mogoče, kako to, da ga niste videli?
se faire vieux (po)starati se
se faire la barbe (o)briti se
je vais me faire belle olepšala (lepo oblekla) se bom
se faire connaître postati poznan
il s'est fait prêtre postal je duhovnik
se faire fort obvezati se (de za)
il se fait tard pozno postaja
il se fera peu à peu počasi bo kaj iz njega
ce fromage a besoin de se faire ta sir mora še dozoreti
se faire jour (figuré) uveljaviti se
la mer se fait morje posiaja razburkano
se faire les lèvres našminkati si ustnice
il s'y fera navadil se bo na to
je ne me suis jamais fait à ce milieu nikoli se nisem navadil na ta miljé
je ne peux pas me faire comprendre ne morem se sporazumeti
il s'est fait tuer pendant la guerre padel je (bil je ubit) med vojno
se faire passer pour quelqu'un d'autre izdajati se za nekoga drugega
je me le suis fait payer par mon mari pustila sem, da je to mož plačal zatne
s'en faire jemati si k srcu, skrbeti se (za kaj), ženirati se
ne t'en fais pas! nič ne maraj (za to)!

faktor zazidanosti stalna zveza
gradbeništvo (razmerje med zazidano površino in celotno površino stavbnih zemljišč) ▸ beépítettségi mutató, beépítési százalék, telek beépítettsége

falcidia f

1. odbitek, zmanjšanje:
i debiti hanno operato una vera falcidia sulle sue sostanze dolgovi so močno načeli njegovo premoženje

2. pokol, klanje, masaker (tudi pren.):
una falcidia di esaminandi pokol med izpitnimi kandidati

Falernus 3 (prim. falēre, fala) falernski: brda (brdje) ob lacijsko-kampanijski meji med Sineso in Fejanom se je imenovalo ager Falernus Falernsko ozemlje, Falernsko: Varr., Ci., N., L., fundus Fal. H.; tribus Falerna: L. Tamkajšnje belo vino je zelo slovelo: Fal. vinum Varr., H., vites, uva, faex, mustum H., prela V., cellae V.; meton. = v njih hranjeno falernsko vino, fumosi Falerni (sc. cadi) Tib. zakajeni falernski vinski vrči (ki so jih hranili v dimnicah); subst. Falernum -ī, n

1. (sc. vinum) „falernec“: Cat., Tib., Pers., Iuv., Sil. idr. seu te bearis interiore nota Falerni H. s falerncem boljše znamke (vrste). Poznali so namreč tri vrste falernskega vina: trpkega, sladkega in milega falernca.

2. (sc. praedium) falernsko podeželsko (Pompejevo) posestvo: de Falerno anseres depelluntur Ci.

fall^*1 [fɔ:l]

1. neprehodni glagol (in, to, from)
pasti, padati; pripasti, pripadati; podreti, prevrniti, zgruditi se; popustiti, popuščati; upadati; spustiti se
zoologija roditi se; spuščati se; izlivati se; viseti; (z)manjšati, poleči se; poginiti; podleči; z vnemo se lotiti; propadati; zgoditi se; morati

2. prehodni glagol
ameriško, narečno sekati drevesa

o fall adoing začeti kaj (npr. alaughing zasmejati se)
to fall asleep zaspati
to fall to blows stepsti, spopasti se
to fall due zapasti (menica)
to fall dumb onemeti
to fall from favour pasti v nemilost
to fall flat doživeti neuspeh
to fall foul of spopasti se, napasti; prepirati se
to fall from grace grešiti
to fall in love zaljubiti se
to fall in two razpoloviti se
to fall into habit navaditi se
to fall into conversation with s.o. začeti pogovor s kom
to fall a prey (ali victim, sacrifice) postati žrtev
to fall into a rage pobesneti
to fall heir to podedovati po
to fall to pieces razpasti
to fall on a sword figurativno narediti samomor
to fall on one's feet imeti srečo, izvleči se
his face fell kislo je pogledal
to fall to one's lot biti komu usojeno
to fall between two stools usesti se med dva stola
to fall into oblivion biti pozabljen

familia ženski spol družina, rodovina; (najbližje) sorodstvo; služinčad; hiša, rod, pokolenje

cargar(se) de familia mnogo otrok imeti
en familia v družinskem krogu; med štirimi očmi

famille [famij] féminin družina, rodbina; družinski krog

au sein de la famille v družinskem krogu
en famille med seboj, v najožjem družinskem krogu
affaire féminin, air masculin, caveau masculin, drame masculin de famille družinska zadeva, podobnost, grobnica, drama
chef (ali: soutien masculin) masculin, fête féminin de famille družinski glavar, praznik
droit masculin, nom masculin de famille rodbinsko pravo, ime
fils masculin de famille mladenič iz dobre, premožne družine
membres masculin pluriel de la famille družinski člani
famille de mots besedna družina
vie féminin de famille družinsko življenje
famille nombreuse številna družina
famille ouvrière, d'ouvrier delavska družina
famille des cuivres de l'orchestre skupina pihal v orkestru
être de bonne famille biti iz dobre družine
être chargé de famille imeti otroke

fānum -i, n (iz italskega kor. fēs- : fas- bogoslužno dejanje, fanum torej „za bogoslužno dejanje namenjen kraj“: prim.: osk. fíísnam = templum, umbr. fesnaf-e = in fanum, stlat. fēsiae = lat. fēriae za bogoslužno dejanje namenjen čas, fēstus ki se tiče bogoslužnega dejanja)

1. svetišče = božanstvu posvečen kraj: Henna non urbs videtur sed fanum Cereris esse Ci., quapropter … de fanis atque templis decernite diligenter Ci., fanum tantum, id est locus templo effatus (sacratus) fuerat L.

2. sinekdoha svetišče, tempelj (z okrajem vred), božji hram: Lucr., H., Iuv., Suet., Ambr., Xerxes inflammari Atheniensium fana iussisse dicitur Ci., quominus e fano Dianae servum suum abduceret Ci., in hoc fano hydrias Scipio posuerat Ci., Apollinis signum ex Aesculapii fano sustulisti Ci., pecunias tollere … ex fano Dianae C., sacerdotes fani N., antistites fani Dianae L., fana sacellaque L., fana atque domos spoliari S.

3. kot krajevno ime Fānum -ī, n Fánum,
a) mesto v Umbriji ob ustju reke Metavra (zdaj Fano): C., Sid. = Fānum Fortūnae: Mel., Plin., T., Colōniā (Iūlia)Fānestris: Vitr., Mel., Cl. (Julijeva) Fanska naselbina = Voltumnae Fānum: L. Voltumnin Fanum.
b) Ferōniae Fānum: L. Feronijin Fanum v Etruriji med Piso in Lucco.

farmacija samostalnik
1. (veda) ▸ gyógyszerészet, gyógyszerésztudomány
2. (gospodarska panoga; podjetja) ▸ gyógyszeripar
Med sektorji, ki prednjačijo pri rasti dobička, so finančni sektor, farmacija in javne storitve. ▸ A profitnövekedésben élenjáró ágazatok között szerepel a pénzügyi szektor, a gyógyszeripar és a közszolgáltatások.
Farmacija precej pritiska na zdravnike, da bi se uporabljali njihovi preparati. ▸ A gyógyszeripar elég nagy nyomást gyakorol az orvosokra, hogy az ő készítményeiket használják.
Povezane iztočnice: velika farmacija

3. (izobraževalni program) ▸ gyógyszerészeti szak, gyógyszerészeti karPo končani gimnaziji se je vpisala na farmacijo. ▸ A gimnázium befejezése után a gyógyszerészeti karra iratkozott be.
Skupaj sva obiskovala prvi letnik farmacije. ▸ Együtt jártunk a gyógyszerészeti kar első évfolyamába.

4. (farmacevtska sredstva) ▸ gyógyszer
Ko je z želodcem zelo hudo, nam seveda priskoči na pomoč farmacija. ▸ Persze, amikor a gyomrunk nagyon felfordul, a gyógyszerek a segítségünkre vannak.

fax, facis, f (gl. facies)

1. (smolnata) trska, plamenica, bakla: faces undique ex agris collectae L., ut facibus saepes ardent O., multifidae faces O., faces incīdere (rezati) Plin.; kot nočna razsvetljava: Varr. idr.; collucentibus facibus Cu.; ker ceste niso bile razsvetljene, so morali sužnji svojim gospodarjem ponoči svetiti z baklami: ebrius … ambulat ante noctem cum facibus H.; pren.: ei ad libidinem facem praefere Ci. zapeljevati ga v pohotnost, facem bello praeferre T. zanetiti vojni plamen; meton. fax prima (noctis) čas, ko se prižigajo luči, začetek noči: primā face Ap., post primam facem Gell., cum iam prima fax noctis coepisset Gell.
a) kot Kupidov (Amorjev) simbol (znak): Tib., tu face nescio quos esto contentus amores indagare tuā O.
b) kot simbol (znak) Furij: Val. Fl., Sen. tr., Q., Cl., ardentes Furiarum faces Ci., Tisiphone … sumit inportuna facem O.

2. occ.
a) svatbena plamenica (nevesto so s plamenicami spremljali na njen novi dom): Plin., Petr., Sil., Iust., faces nuptiales Ci., Q., maritae O., legitimae Lucan., iugales Val. Fl., Mopse, novas incīde (ureži) faces; tibi ducitur uxor V. conde tuas, Hymenaee, facīs O.; meton. svatba, ženitovanje: una face nuptiali digna H., te face sollemni iunget sibi O.
b) pogrebna plamenica, posebno tista, s katero so zažigali grmade: Sen. ph., Fl., Serv., subiectam more parentum aversi temere facem V., Arcades … funestas rapuere faces V., sepulcralis f. O., faces de funere raptae O. ki so prej služile pri pogrebu, f. funerea Mart., conlucentes per campum Martis faces T.; meton.: inter utramque facem (sc. nuptialem et funestam) Pr. = med svatbo in pogrebom.
c) požigalna plamenica: Sen. tr., Stat., Plin. iun. idr., faces incendere Ci., faces ad inflammandam urbem comparare Ci., faces iam accensas ad huius urbis incendium … exstinxi Ci., armatam facibus matrem … cum fugit V., ardentes faces in tecta iacere L., fert … in pinea Turnus texta faces O., faces subdere urbi Cu., faces volant Lucan., faces cadunt Val. Fl., faces iacere, inferre tectis Val. Fl., faces inicere castris T. ali tectis Fl., ardentium facium iactatio Lact.; meton. α) začetnik, povzročitelj; netilo, podžig, mamilo (k zlu): Antonius omnium Clodii incendiorum fax Ci., hortator studii causaque faxque mei O.; cum omnes a meis inimicis faces invidiae meae (sovraštva do mene) subiciantur Ci., fax iraï Lucr., omnia pro stimulis facibusque … furoris accipit O. za podnet … , non ea fax odiis Val. Fl., fax accusationis, tumultūs Plin. iun.; pri poznejših piscih je fax tudi pobuda k dobremu (= stimulus): fax mentis fonestae gloria Sil. β) šiba, poguba: Caius et Nero faces generis humani Plin., fax et turbo sequentis saeculi Fl. (o Antoniju).

3. pren.
a) luč zvezd, svetloba zvezd: f. Phoebi Ci. poet. ali Phoebea Sen. tr., canentes … crescentem face Noctilucam H., aeterna fax Sen. tr. sonce, nox … luctiferas crinita faces Val. Fl.
b) blisk: facem fulmineam iaculari, facem flammantem dirigere Val. Fl.
c) zvezdni utrinek, (zvezda) repatica: faces caelestes ali caeli Ci., visae nocturno tempore ab occidente faces Ci., nocturnae faces Lucr., faces … plures per caelum lapsae sunt L., faces visae mediis ardere sub astris O., volantes … per inane faces Lucan.
č) pren. faces iskre, lepe oči: Pr., has ego credo faces Val. Fl., tranquillae faces oculis Stat. iskrost.

4. pren. plamen, žar, ogenj: faces doloris Ci. dolorum faces Ci., pekoče bolečine, corporis faces Ci. žgoča mesenost (pohotnost), faces dicendi Ci. plameneča zgovornost, me torret face mutuā … Calais H. z vračano gorečo ljubeznijo, affectibus nostris faces subdere Sen. ph. razvneti naše strasti, faces subdere studiis Sen. rh. ali ad studia dicendi Q. vzbuditi komu goreče prizadevanje za … , fax iuventae Fl. gorečnost, vnema.

fazione f

1. stranka

2. frakcija, sekta, politična skupina skrajnežev:
lotte di fazione sektaški boji, boji med političnimi skrajneži

3. redko voj. vojaška služba:
essere montare di fazione biti na straži

feeder [fí:də] samostalnik
jedec; jasli, korito; pritok; stranska proga ali cesta; slinček; steklenica za zalivančka

dainty feeder izbirčen jedec
a large (ali gross, greedy) feeder velik jedec, požrešnež
feeder service avtobusna zveza med mestom in letališčem

feriae -arum, f (stlat. fēsiae; gl. fanum) dnevi počitka, počitnice, prazniki, ki so jih obhajali z opravljanjem bogoslužnih opravil: per ferias Ca. v počitnicah, med počitnicami, feriis Ca., Ci., indutiae sunt feriae belli Varr. fr., ferias habere triduum Ci., ferias per novem dies agere L., ferias indixit in triduum L. f. novendiales Ci., f. forenses Ci. sodne počitnice, sodni dopust, f. Latinae C., L. = zvezni praznik mest v Laciju, ki so ga obhajali na albanski gori na čast latinskemu Jupitru (Iuppiter Latiaris), cum tempestas dedit piscatoribus ferias Sen. ph., messium f. Suet. žetvene počitnice, scholarum f. Prud. šolske počitnice; šalj. esuriales f. Pl. „gladovne počitnice“ = post; preg.: sine ullis, ut dicitur, feriis Arn. brez počitka = neprestano, feriis caret necessitas Pall.; meton. mir, pokoj: ferias praestes (daj, pripravi) Hesperiae H. — Sg. fēria -ae f delavnik: Tert.

ferō, ferre (glede konjugacije iz prezentovega debla tvorjenih obl. gl. lat. slovnico), pf. tulī (star. in pesn. tudi tetulī) in sup. lātum (iz *tlatum); prim. tollō -ere (ferō iz indev. kor. *bher- nesti, nositi; prim. gr. φέρω = lat. ferō, gr. φέρετρον = lat. feretrum, gr. φορμός koš, gr. φώρ = lat. fur, gr. -φορος = lat. -fer [npr. gr. καρπο-φόρος = frugi-fer, … ], lat. ferculum, fertilis, fors, fortuna, umbr. fertu = lat. ferto, sl. brati, breme, breja).

I.

1. nesti, nositi: onus Ter. sex talenta … argenti Pl. ali magnum talentum Q. lectica ferri N. dati se nesti (nositi) v nosilnici, f. sacra V., H. (z umerjenimi koraki) nesti darilno orodje, Caecuba vina H.; kot voj. t. t.: f. hastilia, parmam loricam V., arma ferre posse C. sposoben biti za orožje, arma f. contra aliquem Ci., N., O. ali in aliquem L. ali adversus (adv.) N. ali (pesn.) alicui Sil. = bojevati se zoper (koga), arma f. pro aliquo ali de aliqua re O.; pesn.: signa V., L. ali tela V. napasti, tela coniuncta (skupno) O.; telesni del, ki nosi, v abl.: escam ore V. cadaver humeris, cervice ingum H., robora umeris O., Coricam humeris Q., aetherium axem cernicibus O., aure duos lapides O., patrem tergo O. (o biku, ki hoče obrejiti kravo), censūs (vse imetje) corpore suos O.; s praep.: Lausum super arma V. na ščitu, leonem super terga Val. Fl., nectar in ubere O., in ungula equi (venenum) Iust.; tako tudi: arma in sarcinis Cu.; prae se pugionem Ci., puerum prae se (in essedo) Suet.; preg.: ferre aliquem in oculis Ci. ep. ali (elipt.) aliquem in oculis (sc. ferre) Ter. rad videti koga, ljubiti ga (kot punčico v očesu). Krajevno z določilom smeri na vprašanje: Kam?: f. pabula domum Ci., scyphos ad praetoris domum Ci., in Capitolium faces Ci.; exanimum in castra L., signa in hostem L. iti nad sovražnika ali signa infesta ad urbem Romam L. iti nad rim. mesto, napasti ga in proelia manum V. boriti se; quā impetum tulisset Iust. kamor je bil usmeril svoj napad; pesn. z dat. smeri: corpus tumulo, stabulis ignem V. Odkod?: rem domo Ci., thymum de montibus V., caesum ex proelio L.

2. occ.
a) na (v) sebi nositi: mihi quaecumque feram mortalia demant O., rami poma ferentes O.; ventrem f. L. ali utero f. Iust. (o ženskah) noseča biti, aliquem f. Tib.; pesn. aliquem alicui f. Sil. koga komu roditi; toda: liberos f. ex uxore ali samo liberos ferre Suet. = liberos tollere; f. ventrem Varr. ali partum Plin. (o živalih) breja biti.
b) (noseč) roditi, obroditi: terra fruges ferre potest Ci., f. fruges, māla V., fereus arbor V. sadno drevo, caput impedire … flore terrae quem ferunt solutae H., tura ferat floresque tellus O., quae si tulisset Achaia Plin. iun.; abs.: ferundo arbor peribit Ca.; pren.: tulit Sicilia tyrannos Ci., haec aetas oratorem prope perfectum tulit Ci., ea aetas poëtam tulit N., non me Troia tulit V., Curium tulit paunertas H., monstra f., Crete tulit miracula O., paucissimos eloquentes litterae tulerunt Q., hos aetas tulit Plin. iun.

3. metaf.
a) (kaj abstraktnega) nositi, imeti: Basilus sororis filium nomen suum ferre voluit Ci. ep., nomen ferat, aequus iniqui H., f. nomen Aemilii Pauli L., alienam personam L. „tujo vlogo igrati“ = pretvarjati se; često pren. kaj kazati, razglašati, (na znanje) da(ja)ti, razodevati: imaginem alicuius Pl. podobo (postavo) koga kazati = po krivem se predstavljati (za) koga, palam f. Pl. javno kazati, auctorem senatūs exstinctum laete atque insolenter tulit Ci., eum ipsum dolorem hic turit paulo apertius Ci. (po)kazal je prešerno veselje nad tem, da … , (naspr. f. occulte Ter., obscure Ci., clam L. prikrivati, zatajevati), ut se fert ipse Ci. ep. kakršnega se sam kaže, f. patrium uitorem ora O., avum Marcum Antonium T. Marka Antonija za deda predstavljati, ad coniuges vulnera ferunt T. soprogam kažejo, laetitiam vulta ferens T., in notitiam alicuius f. Plin. iun. na znanje dati komu; v enakih pomenih tudi reklo prae se ferre aliquid: eam laudem Africanus cognomine ipso prae se ferebat Ci., magnum animum ferre prae se Q. ali voluntatem prae se f. Suet.; z ACI: hunc prae se tulisse illo die Roma exiturum Ci., prae se ferens (izjavljajoč), si quid decernerent, intercessurum L., tako tudi: prae se ferentes vera ornamenta matronarum pudicitiam, non vestes esse Iust.; z odvisnim vprašalnim stavkom: nec prae se fert, aut qui sit aut unde veniat Ci.; occ. se f. aliquem po krivem kazati (delati, oznanjati) se koga: Vell., Suet., fers te nullius egentem H., qui se … Amyci de gente ferebat V., se oriundum a magno Alexandro ferens L.
b) nositi, prenesti, (pre)trpeti, strpeti, prestati, prebiti, vzdržati: miserias Ter., poenam Ci., contumaciam alicuius Ci., furta rapinasque Ci., frigus, sitim, famem Ci., laborem N., ferens laborum T., f. vetustatem upirati se starosti = držati se (o vinu) Ci., (o knjigah) O., f. diem … carmina nostra valent Sil. pretrajati, f. mala O.; pogosto v nikalnem obratu: eius avaritiam cives ferre non potuerunt Ci., vix dolorem ferebamus Ci., impetum hostium non ferre C.; z acc. personae: fer me Ter., quem ferret, si parentem non ferret suum Ter., optimates quis ferat? Ci., hos consules fasti ulli ferre possunt? Ci., non tulit hunc N. ni ga mogel prenesti, aliquem non ferre O. koga za neznosnega imeti, ne moči ga videti, nec quenquam iam f. potest … priorem Lucan., f. talem regem Q.; od tod gerundivum vix ferendus 3 komaj znosen, non ferendus 3 neznosen: potentia vix ferenda, homo non (vix) ferendus Ci., tyrannum non ferendum distitabat N.; v neutr. tudi z ACI: non ferendum (est) dicere praetorem Ci., quasi non esset ferendum se victum decessisse Ci.; z inf.: vultum eius videre ferendum vix erat Ci., ferre abs.: non feram, non patiar, non sinam Ci. tega ne morem, nočem, ne smem trpeti, ultra non tulit Suet.; z inf.: servo nubere nympha tuli O.; z ACI: ferunt aures hominum illa … laudari Ci., non feret adsiduas potiori te darc noctes H., non tulit in cineres labi sua Phoebus … semina O.; s quod (da): quod rapta, feremus O.
c) (z adv. določili) kaj kako prenesti, vdati se v kaj, pokoriti se, ukloniti se čemu, pristati na kaj: egestatem suam facile f. Ci., f. aliquid animo aequo (ravnodušno) Ci., f. clementer, fortiter ac sapienter Ci., f. animo meliore, mitius O.; poseb. v izrazih nezadovoljstva: aliquid graviter f. Ter., Suet., Iust. ali aegre f. težko kaj prenesti, nejevoljen biti zaradi česa, zamalo se zdeti komu, illud facinus graviter tulit Ci., id pater aegre tulit O., quam rem nobilitas aegerrime tulit S. in to je plemstvo zelo težko preneslo, f. aliquid anxie S. ali inique (iniquo animo) L. jeziti se nad čim, moleste fers de illo Ci. jeziš se nad njim (nanj), indigue f. N., Suet., Iust., Amm. ali perindigue f. Suet. (zelo) za zlo vzeti (jemati), (hudo) zameriti. Skladi: α) z ACI: graviter sibi dari uxorem ferunt Ter., indigue ferunt clementiam in crudelitatem esse versam Ci., moleste f. coeperunt Heraclium profugisse Ci. β) s kavzalnim stavkom: quod adventu tuo ista sabsellia vacuefacta sunt, quo animo id ferendum putas? Ci. γ) posamič s quin: tacite eius verecundiam non tulit senatus, quin … voti liberaretur L.

II.

1. prinesti, podati, izročiti: quod fers, cedo Ter., f. partem domum suam N., dicta, iussa, responsa V., manum ad volnus V., dona imperat ad navīs ferri V., mella ferunt apes (namreč v satovje) H., ursos f. domum O., ceram O. (voščeno) pisemsko tablico, tabellis verba ferenda dedit O., f. alicui epistulam Cu., f. dextram Cu. ali dextras T. ponuditi roko, (roke) stisniti, alicui aliquam Ci. (za ženo) ponuditi, condicionem (alicui) Pl., Ter., Ci. ep. ali condiciones tristes L. postaviti, postavljati, alicui condicionem C. ponuditi; z metaf. obj.: f. alicui salutem Ci., alicui subsidium C. alicui auxilium Pl., Ci., O., Iust. ali opem Ci., N., H., Suet. prinesti pomoč = pomagati, non auxilium sed fletūs tulit (zevg.) O. ni prišel na pomoč, temveč je povzročil jok, fidem f. alicui V. vero (up, zaupanje, besedo) dati komu, nomen ali aliquem ad sidera (in astra) f. V. povzdigovati do zvezd, kovati v zvezde, matri f. complexum L. ali alicui amplexum O. objeti hoteti, objeti, alicui f. oscula O. poljubljati koga, clausae vim tulit O. je storil silo, jo je posilil; v pomenu kaj prizadeti, povzročiti, res fraudem mihi fert Ci. mi prizadeva škodo, fraudem f. L. izvesti zvijačo, perniciem alicui cum scelere L., f. alicui fastidia V., sitim morbosque V., fidem operi V. dati delu potrdilo, potrditi ga, animos et pectora V. dati srčnost in odločnost, alicui luctum lacrimasque L., lamenta Sil.; pesn.: alicui plāgam f. V. udariti koga, vulnera membris O. zadati, verbera in aliquem O. tepsti (biti) koga.

2. occ. prinesti, darovati, plačati: inferias absenti V., suprema cineri V. izkazati zadnjo čast, comiti pia iusta Val. Fl., munera templis, sacra divis, lances ali liba Baccho V., crinem Diti V. posvetiti, žrtvovati, tura altaribus ali in aras O., nymphis coronas O., f. libamina Val. Fl., tudi: preces Iunoni V. prinašati, vota ad deos O. bogovom obljubljati, vota Val. Fl., diis vota precesque Sil.; Sicilia hoc vectigal ferat potius populo quam magistratibus Ci., alicui tributum f. L., Cu. ali tributa f. O. plačevati.

3. metaf.
a) komu kaj (skrivaj) prinesti, naznaniti, sporočiti, povedati: flagitia ad aliquem Ter., fas omnia ferre ad auras V. spraviti na dan, si vera feram V., Ascanio ferat haec V., ea vox laborum tulit finem V. ta glas je … obetal … ; z ACI: mihi fama … tulit fessum … te … procubuisse V., Prognen ita velle ferebat O., tormentis servorum Macronem praesedisse commentarii ad senatum missi ferebant T.; occ. kot držpr. in jur. t. t. α) (kak zakon idr.) sprožiti, svetovati, predlagati (predložiti), dognati: legem f. N., Suet., Fl., hanc ipsam legem Gracchus tulit Ci., Caesare leges ferente Ci., omnibus fastis diebus legem ferri licet Ci., legem f. de aliqua re Ci. ali s finalnim stavkom Vell., rogationem f. de aliqua re, de aliquo, contra (in, ad) aliquem Ci., L., rogatio a consulibus lata est Ci., privilegium f. de aliquo Ci.; tudi samo ferre = svetovati, predlagati: nihil de iudicio ferebat Ci., f. de aliqua re, ut … , f. ad populum (narodu), ut … Ci., tulisti de me, ne reciperer Ci., nihil de me tulisti, quo minus essem in civium numero Ci. nisi dal nobenega pravega nasveta, da naj ne bom več štet med državljane, f. ad plebem, vellent iuberentne … L.; brezos.: lato ad populum, ut … L. β) (svoj glas) oddati, glasovati (o posameznikih in o narodu): sententiam f. Q., Amm. pravzaprav „svoj glas nesti v posodo“, vos sententiam per tabellas feretis Ci., quidnam sententiae ferrent iudices Ci., de quo foedere populus sententiam non tulit Ci.; tako tudi: suffragium (glas) f.: Suet., Iust., cum omnes principes civitatis suffragium se ferre de civitatis salute censebant Ci., exercitu suffragium ferente capitis absentes damnantur N., neque quisquam iudex ausus est de eo ferre suffragium N.; suffragia f. tudi = glasove dobiti: Suet. (Iul. 13). γ) (sodnika) svetovati, predlagati: quom ei M. Flaccus … P. Mucium iudicem tulisset Ci., multi privatim ferebant Volscio iudicem L., provoco ad populum eumque tibi … iudicem fero L.
b) (z abstr. subj.) nanesti, zahtevati, hoteti, določiti, dovoliti: ut natura fert, quae fert adulescentia, dum aetas tulit, quod fors feret, Ter., uti fors tulit S., si fors tulit O., multa fert lubido Ter., quae … lubido victorum fert S., ita natura rerum fert, ut (quantum Q.) mea fert opinio, ut opinio et spes fert, si vestra voluntas feret Ci., si res feret Ci. če mora tako biti, si res ita tulisset L., tamdiu pependit, quamdiu voluntas Apronii tulit Ci., si fert ita corde voluntas V., Troiae sic fata ferebant V., quid iste fert tumultus … ? H., congressūs primi sua verba (običajne pozdrave) tulerunt O., ut vires nostrae tulerunt Q.; elipt.: si ita ferret (sc. res) T. če bi moralo tako biti, če bi moralo priti do tega.
c) (izdatke in dohodke) v gospodarsko knjigo zapisati, vpisati, vknjižiti: f. acceptum (accepto) ali f. expensum, gl. pod ac-cipiō in ex-pendō.
č) ferri = nanašati se na koga, tikati se ga, zadevati koga: quod ad Bithynios ferretur Plin. iun.

III.

1. okrog nositi, v pass. = krožiti, biti objavljen: cuius (Periclis) scripta quaedam feruntur Ci., et orationes eius (sc. Senecae phil.) et poëmata et epistolae et dialogi feruntur Q., multorum de utraque arte commentarii feruntur Suet., fertur epistola eius Vop.

2. metaf.
a) ustno raznašati, širiti, razširjati: inimici famam Pl., fertur imprimis (hoc dictum) Ter., f. haec omnibus sermonibus C., sermonibus bella L., tanto opere ferri Ci., f. carmine laudes V., vivus per ora feror V. živim v govorici ljudstva, V. (po Eniju) fama fertur V., ita (eadem) fama ferebat O., vulgo ferebantur versus Suet., ferebatur per oppida rumor Sil.; occ. slaviti, proslavljati, poveličevati, povzdigovati: vestrum iter … omnia saecula laudibus ferent L., f. aliquem insigni laude V., praecipuā laude fertur N., nostra semper feretur pugna illa Ci., caelo (dat. smeri = do neba) facta ferebat Sil., supra f. aliquem T.; s predik. določilom act.: hunc (Mercurium) omnium inventorem artium ferunt C., Servium conditorem famā f. L.; pass.: (Atticus) in pueritia nobilis inter aequales ferebatur N., Macedones milites eā tum erant famā, quā nunc Romani feruntur N., Atheniensium res gestae … fuere … aliquanto minores … quam famā feruntur S., felix et dis cara feror O.
b) splošno trditi, (povsod) praviti, pripovedovati, izjavljati, izrekati: eam rem vulgo f. L.; v act. z ACI: homines morbos magis esse timendos … ferunt … quam Tartara leti Lucr. memini ita f. se-nes V., hand dubie ferebant Minucium Fabio (se) praelaturos L. splošno so prav nedvomno trdili (izjavljali); fama fert govorica gre, govori se: regnum eum adfectare fama ferebat L., simul excessisse Augustum et rerum potiri Neronem fama eadem tulit T.; kot vrinjeni stavek: Aristaeus, qui (ut Graeci ferunt, Liberi filius) inventor olei esse dicitur Ci., Hannibal, ut ipse fert, aemulus itinerum Herculis est L., philosophia, ut fertur (kakor pravijo), virtutis continet disciplinam Ci., sicut fama fert L., Cu., ita fama ferebat O. Pogosto ferunt pravijo, baje z ACI: ab eo se leges ferunt accepisse Ci., (ficum) Romularem vocatam ferunt L., scelus expendisse merentem Laocoonta ferunt V. priores hinc Lamias ferunt denominatos H., affectasse ferunt regnum caeleste Gigantas O., Siciliam ferunt angustis quondam faucibus Italiae adhaesisse Iust.; v pass. z NCI: in Sicilia locus esse fertur Ci. je baje kraj, Ceres fertur fruges … mortalibus instituisse Lucr., quam (Karthaginem) Iuno fertur terris magis omnibus … coluisse V. je baje bolj gojila kot … , Scaurus auctor et socius Bestiae ferebatur S. je splošno veljal za … , Teucer … tempora populea fertur vinxisse coronā H., non sat idoneus pugnae ferebaris H. nisi veljal za … , mecum certasse feretur O. pravili bodo o njem, da … , hvalili ga bodo, da …

IV.

1. od nekod odnesti, odvesti, odpeljati, odgnati, s seboj vzeti: nihil aliud ex certamine L., argenti magnum dat ferre talentum V., cratera (ei) ferre dederat V., ferunt ipsa aequora classem V., corpora nullis funeribus feruntur O. se pokopavajo (shranjujejo), cineres secum f. O., cibaria f. (sc. secum) Cu., unda navem f. coeperat, te venti ferebant Val. Fl.; pren.: feruntur … ex optimis naturae et veritatis exemplis Ci. povzete so iz, … (posnete so po) … , veniam peto feroque L. prosim in jemljem, aliquid tacitum f. „kaj kot zamolčano s seboj odnesti“, npr. non tacitum feres Ci. = ne bom molčal, ne id quidem ab Turno tulisse tacitum ferunt L. da Turnus ni molčal niti ob tem, f. aliquid inultum Ter. ali impune C. kazni za kaj uiti, ut fecunda fores, haud impune feres O. za to ne uideš kazni, ne bo ti ušlo, tako tudi: non feret, quin vapulet Pl. brez tepežnice, (šibe) ne uide; hanc sine me spem ferre tui V. daj, da se tega o tebi nadejam, genus incertum de patre ferebat V. držal se ga je negotovi rod (rod od negotovega očeta), solacia mortis ad Manes f. O. s seboj vzeti.

2. occ. kaj (kot plen) odnesti, odvesti, ugrabiti, uropati, oropati, upleniti, opleniti, (od)vzeti, pobrati, unesti: eo fit … , ut … cum ripa simul avolsos ferat Aufidus H., (venti) maria ac terras ferant secum V., f. armenta V. ali trabes solidas O. (o vodi), Turnum fert aequore turbo V., alii rapiunt … feruntque Pergama V. plenijo, iuvencos f. Mart. ubiti; poseb. ferre et (atque) agere (gl. ago I., 2., b): res sociorum ferri agique vidit L. videl je zaveznike do golega oropane; pren.: inania venti verba ferunt O. omnia fert aetas V. vzame, te fata tulerunt V., ni me Fortuna inimica tulisset V.

3. metaf. kaj (kot plačilo, nagrado, dobiček) odnesti = kaj dobiti, pridobiti, prejeti, steči (si), doseči: quod posces, feres Pl. f. praemium Ter., Cu. ali praemia H., Sil., Iust. (toda: di tibi … praemia digna ferant V. naj ti za to dajo … , f. munus Tib., munera, munuscula, mercedem H., pretium H., Suet., pretium certaminis O., dona Val. Fl., partem praedae Ci., responsum (ab aliquo) Ci., C., ego laboris mei, vos virtutis vestrae fructum feretis Ci. f. fructūs ex re publ. uberes Ci., fructūs ex fortuna Vell., palmam, primas Ci., laudem C., laudem gratiamque (v zahvalo) apud omnes L., gratiam alicuius rei (za kaj) L., victoriam ex hoste L. doseči zmago nad sovražnikom, premagati ga, honorem virtutis O., gaudia O. užitek čutiti, imeti, caelum et terra ferunt aequos calores O., f. damna O. škodo trpeti, odium ex servitute Q.; kot držpr. t. t. suffragia (alicuius) f. Ci., Suet. ali in tribu puncta f. Ci. dobiti glasove koga ali v občini, centuriam, tribūs f. Ci. dobiti glasove centurije, občin, nec quicquam illis comitiis nisi repulsam tulit Ci. ni odnesel (dobil) nič drugega kakor zavrnitev = propadel je.

V.

1. (nesoč ali vzdigujoč) premakniti: fer pedem Pl. pojdi, idi, qui huc in hanc urbem pedem … numquam intro tetulit Pl., numquam huc tetulissem pedem Ter., pedem f. choris H. nogo vzdig(ov)ati, i, quocumque pedes ferent H. te noge poneso, ferte pedem V. pridite, domum pedem f. V. ali retro pedem f. O. domov iti, nazaj iti, (Camilla) mare per medium ferret iter (= pedem) V. bi hodila, gradum contra f. Pl. naproti iti, f. gradum V., O., Sil. korakati, ingentes gradus O. široko stopati, gressum in castra V. ali gressūs per urbem O. korakati, vestigia O. kreniti, lassos passus O. truden hoditi, membra trementi passu O. noge s tresočimi se koraki premikati, manus ad colla O. iztegniti; v pomenu obrniti: ad caelum fulmina oculos circum omnia Lucr. obračati, ora huc et illuc, pectus in hostem V. caelo (dat. smeri) caput, animum V. ali manus H. proti (k) nebu obrniti, povzdigniti; kot voj. t. t.: signa f. C., L. bojna znamenja dvigniti = vzdigniti se, odpraviti se na pot, odriniti.

2. metaf. nesti, gnati, peljati, vesti, privesti, voditi: in eam partem, quo (kamor) ventus fert C., eodem, quo ventus, ferebat (aestus) T., venti ferentes V., O., Plin. iun. ugodni, ventus secundus et ferens Sen. ph. ugoden in vožnjo pospešujoč, ventus fert classem V., itinera duo, quae … ad portum ferebant C. sta držali v … , via, Tartarei quae fert Acherontis ad undas V., quā via ad Veserim ferebat L., in Persidam ferens via Cu., fert via eadem Plin. iun.; v pass.: navis tempestate Naxum ferebatur N. nevihta je zanašala ladjo; pren.: si qua ad verum via ferret inquirentem L., ad speluncam signa ferebant V., incerti (sumus), quo fata ferant V., rem supra ferre quam fieri potest Ci. čez meje mogočega povečevati, famā incerta in maius ferri solent L. se poveličuje, se pretirava (v sl. bolje act.), quo cuiusque animus fert, eo discedunt S., istuc mens animusque fert H., quem tulit ad scaenam ventoso gloria curru H. ki ga je slavohlepnost … pripeljala k dramatiki, ira Romanos per hostium aciem tulit L., nisi te virtus ad maiora tulit O.; z inf.: fert animus … dicere formas O. mika me opevati, si maxume animus ferat (sc. in his locis esse) S., tule-rat animus … castra occupare Suet., nos … exscindere Thebas mens tulit Stat.

3. hitro premakniti (premikati) se, gibati se, iti, kreniti, napotiti se, planiti, dreti, dreviti, hiteti, leteti ipd.;
a) refl.: se extra tecta f. V., domum se nocte ferebat V., qua se cumque furens … tulit … virgo V., qui se ferebat V. ki je hodil s ponosnim korakom, talem se ferebat per medios V. tako je hitela skozi sredino, se ferre alicui obviam Ci. ali obvium V. komu naproti hiteti, palam se ferre Suet. javno se kazati; od tod se ferre aliquem kazati se koga, javno nastopiti kot: quem sese ore (usteč se, ponašajoč se) ferens V., ingentem sese clamore ferebat V. s kričanjem se je oblastno bahal, f. se suasorem, libertum se populi Rom. L., se consulem T.; posamič act. = refl.: quem procul conspiciens ad se ferentem (sc. se) extimescit N. naproti drvečega; o stvareh: si qua forte ferant se vestigia V. ko bi se pokazali, halitus se ad convexa ferebat V. se je dvigala; med.: stellae circum terram feruntur Ci. se premikajo, krožijo, vitis ad terram fertur Ci. se nagiba, ad eum omni celeritatem ferebatur C., Rhenus citatus fertur per … C. hitro dere, solus ego in Pallanta feror V., rapidis feruntur passibus V., saltu supra venabula ferri V. skočiti, classis interrita fertur V. jadra, plove, terror fertur ad moenia V. prodira, columba fertur in arva V. odleti, ferri pennā per aethera H. ali ferri volatu Cat. leteti, letati, cursu in hostem ferri L. zakaditi se v … , aper … in hostes fertur O. se zažene v (na) … , praecipites equi feruntur O. dirjajo, feror super astra O. povzpnem se, vox fertur de gutture O. odhiti, sanguis fertur a faucibus, ex pulmone Cels. teče, per semitas ferri Cu. klatiti se, nubes pulveris ad caelum fertur Cu. ali fumus ad caelum usque fertur Suet. se dviga, turmae feruntur Val. Fl., hastam ferri videmus Q. letečo.

4. pass., večinoma z abl. nesen, gnan, peljan, vlečen biti (v sl. bolje z act.): omnia feruntur in terram Ci. vse teži proti zemlji (zaradi težnosti), fertur ut pinus acta Boreā O., ferri flumine C. ali pronā aquā V. z vodo plavati (act. reka, voda nese [žene] koga nizdol), ferri equo V. jahati, f. equis V. voziti se, peljati se, aequore ferri H., Val. Fl. voziti se po morju, fertur incerto mari H.; pren. (čemu) zanesti se dati (v sl. tudi v tem pomenu bolje act.: koga kaj zanese, prevzame): mater, quam scelere ferri videtis Ci., Demosthenes saepe in eam partem ferebatur oratione, ut … Ci. je v svojih trditvah večkrat zašel tako daleč, milites ad studium audiendi feruntur C., odio ferri in Ciceronem N., omni cogitatione ferri ad aliquid N. vse svoje misli usmeriti na kaj, per mala praeceps (v nevarnosti) fertur H., orator suo iam impetu fertur Q.

VI. v duhu (srcu) kaj nositi = premišljati, preudarjati, presojati, imeti za kaj: dice, quid fers Pl., id consilio ante ferre debemus Ci. ep. poprej pomisliti, utcumque ferent ea facta minores V., ne id ipsum … pro praeindicato ferret L.; z inf.: ad Stygios iterum fero mergere fluctus Stat. mislim, kanim.