Franja

assiliō (adsiliō) -īre -siluī (ad in salīre)

1. skočiti (skakati) proti komu, čemu, priskočiti (priskakati): Dioxippus... adsiluit et... eam (lanceam) fregit Cu., mus escam petens assiluit Ph.; kam? z dat.: assiluit (tekst. var. assistit) aris Sen. tr., volanti assiluit a tergo Sil.; z in in acc.: in ferrum Sil.

2. (o bojevnikih) naskočiti (naskakovati) kaj, zagnati (zaganjati) se proti čemu, dreviti se proti čemu, pridreviti se: hostes vagi et ex occasionibus assilientes Sen. ph., pars montibus (abl., s hribov)... tam improvisi adsiluere, ut... T., assilit... Hasdrubal, undique nudi assiliunt... manipli Sil.; z dat.: adsiluit defensae moenibus urbis O.

3. (o vodi) valoviti proti čemu, pljuskati, plivkati ob kaj: adsiliunt fluctus O., tactum vereri assilientis aquae O., assilientia longe aequora O.; z acc.: quas (insulas) assilit spumiger Aegon Stat.

4. pren. preskočiti kaj, preiti na kaj: neque adsiliendum statim est ad genus illud orationis Ci., primo libenter assilui (sc. ad ista studia) Sen. rh. sem se lotil.

Opomba: Supin. assultum (adsultum) se ne da izpričati, ampak le s sklepanjem izpeljati iz adv. assultim (adsultim) in subst. assultus (adsultus).

assise [asiz] féminin vrsta kamenja (v zgradbi); temelj géologie plast; figuré temelj, osnova; pluriel porotno sodišče; plenarna seja, skupščina, kongres, zasedanje

assises solides soliden, trden temelj
cour féminin d'assises porotno sodišče
passer devant les assises priti pred porotno sodišče
le jury des assises porotniki
tenir les assises annuelles imeti svojo letno (plenarno) zasedanje, skupščino

associer [-sje] verbe transitif pri-, združiti, spojiti; včlaniti v društvo; pritegniti, vzeti kot družabnika

s'associer pridružiti se, priključiti se (à quelque chose čemu); združiti se, zvezati se; sodelovati; ujemati se (barve)
associer ses collaborateurs aux bénéfices de l'entreprise deliti s sodelavci dobiček podjetja
associer tous les opposants au régime združiti vse nasprotnike režima
le malheur les a associés nesreča jih je zbližala, združila
associer le courage à la prudence združevati pogum s previdnostjo
ils ont associé leurs destinées povezala sta svoji usodi, poročila sta se
la France s'est associée au Marché commun Francija se je pridružila Skupnemu trgu
je m'associe aux félicitations pridružujem se čestitkam
ce rouge s'associe bien avec le jaune ta rdeča barva se dobro ujema z rdečo barvo

assolet (adsolet) in v pl. assolent (ad-solent) (le v teh dveh osebah) običajno, navadno (navada) je; večinoma kot vrinjeni stavek: deinde ita, ut adsolet, suffragia Ci., cum in hortos... commentandi causā, ut adsolet, convenissemus Ci., paratis omnibus, ut adsolet, vocari ad contionem utrumque exercitum iubet L., ut adsolet in amore et ira T.; redko v stavku: ponite hic, quae adsolent Pl., deinde quae adsolent (sc. scribi) Ci., ubi (comitia) adsolent (sc. fieri) L. se navadno dogajajo, ludos tantā pecuniā, quantā adsoleret, faciendos L.; z inf.: quae adsolent... signa esse ad salutem Ter., cum multa adsoleat veritas praebere vestigia sui L. navadno zapusti, rada zapušča. Od tod adj. pt. pf. assolitus (adsolitus) 3 navajen: pozni Eccl.

assombrir [asɔ̃brir] verbe transitif potemniti; figuré užalostiti, zaskrbeti, zmračiti

s'assombrir potemneti, zmračiti se, temniti se
cette nouvelle m'a assombri ta novica me je užalostila
le ciel s'assombrit nebo se temni
son visage s'assombrit obraz se mu je zmračil

assommare

A) v. tr. (pres. assommo) zbrati, sešteti; združevati (zlasti pren.):
assomma in se i vizi e le virtù della sua razza v sebi združuje vrline in slabosti svojega rodu

B) v. intr. znesti, znašati:
il debito assomma a milioni dolg znaša več milijonov

assommer [asɔme] verbe transitif pobiti, ubiti; omamiti z udarcem; figuré dolgočasiti, moriti, utrujati

le voleur a assommé le gardien de nuit tat je ubil nočnega čuvaja
il m'assomme avec ses histoires mori me s svojimi zgodbami
assommer à coups de bâton do smrti pretepsti s palico
il est assommé (figuré) ves pobit je

assopire

A) v. tr. (pres. assopisco)

1. uspavati

2. ublažiti, pomiriti:
assopire il dolore ublažiti bolečino

B) ➞ assopirsi v. rifl. (pres. mi assopisco)

1. zadremati

2. pomiriti se, stišati se:
le discordie si erano assopite spori so se pomirili

assordare

A) v. tr. (pres. assordo)

1. oglušiti:
quei dischi mi assordano tiste plošče me glušijo

2. pren. nadlegovati, motiti, polniti ušesa, glavo:
lo assorda tutto il giorno con le sue chiacchiere inutili ves dan mu polni ušesa s praznim čenčanjem

3. stišati zvok

B) v. intr. oglušeti

C) ➞ assordarsi v. rifl. (pres. mi assordo)

1. stišati se

2. jezik postati nezveneč

assortir [asɔrtir] verbe transitif razvrstiti, urediti, uskladiti, izbrati, (a)sortirati; založiti (z blagom); verbe intransitif skladati se, iti skupaj; založiti se (de z)

assortir diverses nuances uskladiti razne nianse
le grossiste assortit le détaillant trgovec na debelo zalaga z blagom trgovca na drobno
le traité s'assortit d'un préambule pogodba ima dodaten uvod, se dopolnjuje z uvodom

assottigliare

A) v. tr. (pres. assottiglio)

1. stanjšati, naostriti:
assottigliare la lama del falcetto naostriti rezilo vinoraza

2. zmanjšati:
assottigliare le scorte zmanjšati zaloge

3. pren. izostriti:
assottigliare l'ingegno izostriti um

B) ➞ assottigliarsi v. rifl. (pres. mi assottiglio)

1. stanjšati se, shujšati

2. skrčiti se, zmanjšati se (številčno):
le file si assottigliarono al primo attacco ob prvem napadu so se vrste zredčile

assouplir [asuplir] verbe transitif napraviti voljno, prožno, gibko; razgibati; ublažiti, omiliti (ukrepe); ukrotiti, obrusiti (jezik)

s'assouplir razgibati se, postati prožen, omehčati se
assouplir des règles trop strictes omiliti prestroga pravila
les exercices gymnastiques assouplissent le corps telesne vaje napravijo telo prožnejše

assourdir [asurdir] verbe transitif (o)glušiti; (za)dušiti (glas, zvok); oslabiti (barvo, ton)

s'assourdir posta(ja)ti nerazločen
le tapis assourdit les pas preproga uduši, utiša korake
ne crie pas si fort, tu m'assourdis! ne vpij tako, me boš oglušil!

assuēfaciō (adsuēfaciō) -ere -fēcī -factum (ad, suēre navajen biti in facere) vaditi koga v čem, česa, privaditi (privajati), navaditi (navajati) koga česa, čemu, na kaj ali delati kaj, priučiti (priučevati) koga čemu; z dat. (poklas.): operi aliisque iustis militaribus (pedites) ita adsuefecit, ut... L., ipsi parentes nec probitati neque modestiae parvulos adsuefaciunt, sed lasciviae T., is (corvus) mature sermoni adsuefactus Plin.; klas. le z abl. instrumenti: adsuefacti frigore et fame et siti ac vigiliis perferendis Ci., scelerum exercitatione adsuefactus Ci. hudodelstev vajen, quorum sermone qui adsuefacti erant Ci., nullo officio aut disciplinā assuefacti C., ads. se Persico sermone Val. Max.; z ad: nec suo sanguine ad supplicia patrum plebem adsuefaciant L.; z inf.: ceteras (nationes)... imperio populi Romani parēre adsuefecit (Caesar) Ci., equos eodem remanere vestigio assuefecerunt C., paulatim assuefacti superari C., parva momenta... adsuefaciebant... militem minus iam... fortunae paenitere suae L., admoneri iussit (Sisigambim), ut... conficere eam (vestem) neptes suas adsuefaceret Cu.

assuēscō (adsuēscō) -ere -suēvī -suētum (*as-, adsuēre, prim. sueō)

1. intr. vaditi se v čem, česa, privaditi (privajati), navaditi (navajati) se česa, čemu, na kaj ali delati kaj (v logičnem pf. = (na)vajen biti), priučiti (priučevati) se čemu: consuetudine oculorum adsuescunt animi Ci., ego servo et servabo — sic enim adsuevi — Platonis verecundiam Ci. ep., adsŭēvī Ph.; z dat.: disciplinā Lycurgi, cui per LXX annos adsueverant, sublatā L., caritas ipsius soli, cui longo tempore adsuescitur L., ass. mori, sermoni Q., ut homines... quieti et otio per voluptates adsuescerent T.; z abl.: Fl., Iust., genus pugnae, quo adsueverant L.; pogosto se ne da določiti, ali je neka oblika v dat. ali abl., npr.: ubi libera colla servitio adsuērint V., quibus (legibus) cum inter bella adsuescere videret non posse L., nec aquis adsuevimus istis O.; s praep.: (uri) assuescere ad homines... ne parvuli quidem excepti possunt C., in hoc (acc.) assuescat (puer) Q.; z inf.: ut fremitum adsuesceret (Demosthenes) voce vincere Ci., quidquid tribunus plebi loquitur... adsuestis quieti audire L., votis iam nunc adsuesce vocari V., quo se demittere rivi assuērant O.; occ. vzljubiti koga: amici, quibus maxime adsueverat, pedites, quibus adsueverat Cu.

2. (pesn. in poklas.) trans. privaditi (privajati), navaditi (navajati) koga česa, čemu, na kaj, uvesti (uvajati) koga v kaj, priučiti (priučevati) koga čemu: ne tanta animis adsuescite bella V., qui pluribus adsuērit mentem corpusque H., navalibus assuescendo certaminibus praefectus Vell., quod adsuescis (me) fatis Lucan., Rhodopen adsueverat umbrā Stat., assueverat Armenios in hoc unum servitutis genus, ut... Fl.; z inf.: rem Quirini assuescit supero pollere... regno Prud. Od tod pt. pf. assuētus (adsuētus) 3
a) vajen česa, privajen, navajen česa, čemu, na kaj ali delati kaj; z dat.: gens umori ac frigori adsueta L., mensae adsuetus herili V., nobiles pueri custodiae corporis eius adsueti Cu.; evfem. (o nenaravnem spolnem občevanju): spado,... cui et Dareus adsuetus fuerat et mox Alexander adsuevit Cu.; z abl.: homines labore... adsueti Ci., Hannibale duce acerrimo adsuetus L., horrida... gens adsuetaque multo venatu nemorum V., praedae assuetus amore O.; včasih ni jasno, ali je oblika dat. ali abl.: vicinitas non adsueta mendaciis Ci., adsuetae ripis volucres V., ea (cohors) adsuetior montibus L., Macedones, adsueti quidem regio imperio Cu., nil pudet adsuetos sceptris Lucan., assueta gymnasiis et oleo corpora Q.; z gen.: Romanis Gallici tumultus adsuetis L.; redkeje s praep.: male assuetus ad omnes vis (acc. pl.) controversiarum S. ap. Prisc., non assuetae ad sceptra manus Sen. tr., iuxta in invia ac devia adsueti L., adsueti inter se hostes L.; z inf.: adsueti longo muros defendere bello V., adsuetus aquae perfundi flumine V., Sardis facile vinci adsuetis L., si Romana fatigat militia adsuetum graecari H., rapto vivere adsueti Cu.; z grškim acc.: non illa colo femineas adsueta manus V. odvajena preslice.
b) kot adj. = navaden, običajen, znan; abs.: portula ads., adsueti collis cultores L., non ille... habebat adsuetos vultus O., adsueto amore Pr., ads. belli mos Sil., otium des corpori, ut ádsŭētam fórtius praestés vicem Ph.; z dat.: adsueta oculis regio L., motus corporum cuique genti adsueti L. Od tod subst.
a) adsuētum -ī, n, le v abl. sg. pri komp.: longius adsueto lumina nostra vident O. dlje kakor navadno, adsueto propior premat orbita terras Stat.
b) adsuētī -ōrum, m navadni tovariši: Cu.

Opomba: Sinkop. obl. (pesn. in poklas.): adsuēsti(s), adsuērit, adsuēram, adsuēsse(m) idr. = adsuevisti(s), adsueverit, adsueveram, adsuevisse(m).

*assultus (*adsultus) *-ūs (le v abl. sg. in pl.), m (as-, adsilīre) naskok, naskakovanje, naval, lomasten napad: Prud., variis adsultibus inritus urguet V., adsultibus uti T., subito assultu, repentinis assultibus Amm.

assūmō (adsūmō) -ere -sūmpsī -sūmptum

1. k sebi, v roke jemati, vzeti, nase dajati, spreje(ma)ti: id, quod alteri detraxerit, sibi adsumat Ci., novas humeris adsumpserat alas O. si je bil dal na..., solet ventis alimenta adsumere (favilla) O., quid superesse, nisi ut... caestus adsumant T., iacentium scuta ass. Front. pob(i)rati, cibus atque umor membris adsumitur intus Lucr. preideta v telo, crudam materiam, sicut assumpta est, in corpus omne diduci Cels., si plus humoris excernitur quam assumitur Cels.; medic. (o jedi, pijači, zdravilih) vzeti (jemati) vase, použi(va)ti, zauži(va)ti: cibum nullum (ničesar zaužiti), cibum bis die (dvakrat na dan jesti), carnem pinguem, aquam, nihil vini, potiones meracas Cels.; (o osebah): ads. coniugem T. ali uxorem Plin. iun. poročiti se, aliquam in matrimonium Iust. za ženo vzeti. Od tod ads. aliquem in nomen familiamque T. ali aliquem in nomen Plin. iun. ali aliquem (sibi) filium Plin. iun. koga za svojega otroka (za sina) vzeti, posinoviti.

2. occ. (na pomoč) vzeti (jemati), privze(ma)ti; abs.: ads. novos socios L., legiones etiam has, quas in Italia adsumpsit, alienissimas video Ci. ep., Rhodii... Eumene etiam rege adsumpto... pervicerunt, ut... L., adsumptis qui ex Macedonia nuper advenerant Cu., aliquantum etiam noctis adsumo Ci. ep., uxoris quoque consilium adsumpserat T. je poslušal; s predikatnim acc. ali nom.: aliquem ducem Iust., socius et administer omnium consiliorum adsumitur Scaurus S., praeterea et nobiles aliquot adulescentes conscii adsumpti L.; čemu? kam? eos quoque in societatem consilii... adsumunt L., Hernicis in societatem armorum adsumptis L., ass. aliquem in id bellum Vell., aliquem in exemplum Q. vzeti si koga za vzgled, zgledovati se po kom, aliquem in consilium rei familiaris Plin. iun., in societatem facinoris adsumptos... fecit parricidas Iust., genus autem hoc orationis neque totum adsumendum est ad causas forenses neque omnino repudiandum Ci., reliqua non reprehendo, sed mihi ad id, quod sentio, adsumo Ci. uporabljam, ass. aliquid ad ornatum Q., ads. aliquem socium coeptis (dat.) Iust.; kje? vim Caesaris, asperitatem Caelii in quibusdam locis Q.; od kod (vzeti, jemati, izposoditi [izposojati] si)? ex ceteris artibus multum Q., aliquid foris, locos extrinsecus Ci., auxilia extrinsecus Q. Od tod ret. in gram.: tanta verborum, etiam quae assumpta sunt, proprietas Q. ki so le v pomoč privzete = ki služijo le lepoti (govora), verba adsumpta Ci. izposojenke; subst. neutr. pl.: adsumpta et adventicia Ci. izposojeno in od zunaj.

3. pride(va)ti si, prisvojiti (prisvajati) si, pridobi(va)ti si: pugnaeque assumit amorem O., ass. vires avitas O., ass. robora O. (o narodu) okrepiti se, ads. robur T., si paulum adsumpserint vetustatis ac roboris Ci. če se... postarajo in okrepijo, ads. regis nomen Cu., conservatoris sibi nomen, Graeco eius rei vocabulo (t.j. Σωτήρ), adsumpsit T., ads. parentis patriale vocabulum (naslov „oče domovine“) T., adsumptis regni insignibus T., ads. diadema, mores Persarum Iust.; od kod? laudem sibi ex Asiae nomine Ci., nihil ex fastu regio Cu., ex victoria licentiam sibi Auct. b. Afr., Cereris sacra de Graecia Ci.; pren.
a) (protipravno, nezakonito, po krivici) lastiti si, prilastiti (prilaščati) si, prisvajati si, pripis(ov)ati si, zahtevati, sezati po čem, pridrža(va)ti si: ego mihi nihil adsumo, in quo quispiam repugnet Ci., si id mihi adsumo, videor id meo iure quodammodo vindicare Ci., ita de me meriti sunt illi..., ut eorum reprehensionem vos vestrae prudentiae adsumere, meae modestiae remittere debeatis Ci., orator tractationem orationis sibi adsumet Ci., quae Graeci scriptores inanis arrogantiae causā sibi assumpserunt Corn., ipse identidem belli auctor esse, in eo sibi praecipuam laudem adsumere L. je iskal, quem... cogam assumptumque patrem commentaque sacra fateri O.
b) fil. spreje(ma)ti, poprije(ma)ti se česa, voliti: voluptas adsumenda est, dolor depellendus Ci., artes ipsas propter se adsumendas putamus Ci.

4. privze(ma)ti, sprejemati, še k čemu vzeti (jemati): qui nihil opinione affingat adsumatque ad aegritudinem Ci., ad reliquos labores etiam hanc molestiam adsumo Ci., ego apud improbos meam retinuissem invidiam, alienam adsumpsissem Ci., nam si, ut quisque, in aliqua arte... excellens aliam quoque artem assumpserit Ci., Butram tibi Septiciumque et... Sabinum... adsumam (kot goste) H., te... cautum dignos adsumere (za prijatelje) H., aliquem in deos Min. med bogove sprejeti, prestaviti; log. v silogizmu doda(ja)ti nadreku podrek: adsumit autem Cratippus hoc modo:... Ci.

assurance [asürɑ̃s] féminin gotovost, zaupanje v samega sebe; prepričanost, prepričanje, zagotovilo, zatrdilo, garancija, jamstvo; (trdno) zaupanje; zavarovanje (contre proti)

assurance (contre les) accidents zavarovanje (z.) proti nezgodam
assurance (sur les) automobiles avtomobilsko z.
assurance aviation letalsko z.
assurance de(s) bagages z prtljage
assurance-capitalisation, assurance-épargne varčevalsko z.
assurance (en cas de) décès z. za primer smrti
assurance-chômage z. proti brezposelnosti
assurance complémentaire dopolnilno z.
assurance-corps kasko z.
assurance des dégâts des eaux zavarovanje proti poplavam
assurance de dommages z. proti škodi
assurance des écoliers, des employés z. učencev, nameščencev
assurance familiale družinsko z.
assurance de fret z. tovora
assurance contre la grêle z. proti toči
assurance contre l'incendie z. proti požaru
assurance immobilière z. nepremičnin
assurance des invalides et survivants z. za invalide in preživele
assurance-invalidité invalidsko z.
assurance-maladie z. proti bolezni
assurance maritime pomorsko z.
assurance mobilière z. premičnin
assurance mutuelle vzajemno z.
assurance obligatoire obvezno z.
assurance contre la pluie z. proti dežju
assurance-rentes féminin rentno z.
assurance à tous risques polno kasko z.
assurance-sinistre z. proti škodi
assurances pluriel sociales socialno z.
assurance temporaire, à terme, assurance-risque riziko z.
assurance-transports prevozno z.
assurance des veuves et orphelins z. vdov in sirot
assurance-vie, assurance sur la vie življenjsko z.
assurance-vieillesse starostno z.
assurance-vol, assurance contre le vol z. proti tatvini
assurance contre le vol avec effraction z. proti vlomu
agent masculin, employé masculin, montant masculin d'assurance zavarovalni agent, nameščenec, znesek
conditions féminin pluriel d'assurance zavarovalni pogoji
conclusion féminin d'une assurance sklenitev zavarovanja
contrat masculin, période féminin; police féminin, prime féminin, valeur féminin d'assurance zavarovalna pogodba, doba, polica, premija, vrednost
industrie féminin d'assurance zavarovalništvo
insuffisance féminin d'assurance premajhno zavarovanje
avoir de l'assurance biti samozavesten
contracter, effectuer une assurance skleniti zavarovanje
donner des assurances sur quelque chose dati zagotovila glede česa
perdre son assurance zmesti se, izgubiti zaupanje vase
parler avec assurance govoriti samozavestno
résilier une assurance razdreti zavarovanje
soutenir avec assurance z gotovostjo trditi
toucher une indemnité d'assurance dobiti zavarovalno odškodnino
veuillez agréer l'assurance de mes sentiments respectueux z odličnim spoštovanjem

assurer [asüre] verbe transitif zavarovati; zagotoviti, zatrjevati, potrditi, utrditi; (po)skrbeti (de za)

s'assurer de quelque chose zagotoviti si kaj; prepričati se o čem; polastiti se česa; zavarovati se
il m'a assuré de son amitié prosil me je, naj ne dvomim o njegovem prijateljstvu
assurer son pouvoir utrditi svojo oblast
assurer contre l'incendie zavarovati proti požaru
assurer l'avenir de quelqu'un (po)skrbeti za bodočnost kake osebe
assurez-vous si la porte est bien fermée prepričajte se, če so vrata dobro zaprta
les mairies assurent une permanence le dimanche županstva poslujejo ob nedeljah

āssus 3 (iz ārēre nam. *āsēre) posušen, suh, na suhem pripravljen = t.j. le z vročino. Od tod

1. kulin. suho (= le v lastnem soku, brez juhe ali omake) pečen, cmarjen: assa bubula Pl. pečena govedina, goveja pečenka, caro Varr., Cels., mergi assi H., res eadem magis alit iurulenta quam assa, magis assa quam frixa Cels.; subst. āssum -ī, n pečenka: ass. vitulinum Ci. telečja, assis miscere elixa H. pečene in kuhane jedi.

2. kopal. assus sol na suho (t.j. na nenamaziljeno kožo) pekoče sonce: pro isto asso sole... a te nitidum solem unctumque repetemus Ci. ep.; humor ass. Varr. le z vročino povzročena, assae sudationes Cels. suhe (potilne) kopeli, balnearia assa Ci. ep. priprave za suhe kopeli.

3. pren. suh, gol: vetula Iuv. ali nutrix Fr. „suha pestunja“ = tista, ki le varuje in vzreja, a ne doji, vox Varr. ap. Non., Asc. petje brez spremljave glasbil, tibiae Serv. piščali brez spremljave petja, lapides Serv. neobdelani; v istem pomenu najbrž tudi assa structura Vitr.