Franja

blessé, e [blɛse] adjectif ranjen; odrgnjen, ožuljen; poškodovan; figuré užaljen, razžaljen; masculin ranjenec, poškodovanec

blessé grave, léger, de guerre težek, lahek, vojni ranjenec
blessé dans un accident d'auto poškodovan, ranjen v avtomobilski nesreči
avoir les pieds blessés imeti ožuljene noge

blood¹ [blʌd] samostalnik
kri
figurativno prelivanje krvi, pokol, umor; sorodstvo, rasa, rod; izvor; pogum, strast; rastlinski sok; gizdalin

blood bank krvna banka
blood donor krvodajalec, -lka
blood bespotted okrvavljen, krvav
blood bath prelivanje krvi
cold blood hladnokrvnost; premišljenost
in cold blood hladnokrvno
bad (ali ill) blood sovraštvo, prepir
blood count krvna slika
full blood čistokrven
hot blood vročekrvnost
to make one's blood boil razjeziti koga
to make one's blood creep grozo v kom zbuditi
to dip one's hands in blood oskruniti si roke s krvjo
one's own flesh and blood člani iste družine
you cannot make blood out of a stone kjer nič ni, še vojska ne vzame
blood and thunder literature zanikrna literatura
it runs in the blood to je v družini
to have s.o.'s blood on one's head imeti koga na vesti
blood group krvna skupina
half blood po poli (brat)
blood shed prelivanje krvi, pokol
blood transfusion transfuzija krvi
fresh blood novi člani
base blood nezakonsko rojstvo
a man of blood surovež
blood is thicker than water kri ni voda
to have (ali get) one's blood up razhuditi se
to draw blood raniti
his blood is up besen je
navtika, sleng Nelson's blood rum
blood test krvna analiza
blood royal kraljevska kri
to breed ill blood delati razprtije
to spill (ali shed) blood prelivati kri
pogovorno young blood vročekrvnež
to let blood kri puščati

boca ženski spol usta; gobec, smrček; okus v ustih; odprtina, luknja; ustje (reke); jašek, rov; proviant; ustnik (pri pihalih); vinski duh; blebetač

boca de escorpión opravljivec
boca de espuerta velika, široka usta
boca de fuego puška, strelno orožje
noche oscura como boca de lobo kot smola črna noč
boca de oro izvrsten govornik
boca de riego hidrant; vodovodna pipa
a boca ustno
a boca de invierno ob nastopu zime
a boca de jarro iz neposredne bližine (strel)
a pedir de boca, a qué quieres boca kot srce poželi
boca a boca med štirimi očmi, ustno
boca abajo na trebuhu (ležeč)
boca arriba na hrbtu (ležeč)
de boca en boca od ust do ust, javno
de manos a boca nenadoma, nepričakovano
¡de boca! prazne besede!
¡punto en boca! tiho!
callar la boca molčati
no se le cae de la boca govori vedno (kar naprej) o isti stvari
dice lo que se le viene a la boca na vsa usta pove, (kar misli)
no decir esta boca es mía nobene besede reči
estar pendiente de la boca de uno koga z veliko pozornostjo poslušati
guardar la boca biti zmeren v jedi in pijači; zamolčati, ne izblekniti
hablar por boca de otro delati po navodilih koga drugega
hacer boca zbuditi apetit
la boca se le hace agua sline se mu pocede
írse de boca uiti, pobegniti (konj); nepremišljeno govoriti
mentir con toda la boca v obraz lagati
poner la boca al viento ničesar jesti ne imeti
quitar a uno de la boca a/c komu nekaj z jezika sneti
quitárselo uno de la boca od ust si pritrgati, da drugemu damo
su boca es medida vaša želja je zame ukaz
tener buena boca imeti dober okus (vino)
torcer la boca usta zaviti, namrdniti se, nakremžiti se; nos vihati
traer a. siempre en la boca kar naprej o istem govoriti
en boca cerrada no entra(n) mosca(s) molčati je zlato
por la boca muere el pez škoda človeka spametuje
quien tiene boca, se equivoca motiti se je človeško
traer en bocas a uno koga skozi zobe vleči

bocca f

1. usta; gobec:
respirazione bocca a bocca umetno dihanje (usta na usta)
restare a bocca aperta pren. začuditi se, zazijati
in bocca al lupo! pren. srečno!
ho, mi sento il cuore in bocca pren. srce čutim v grlu (od strahu, razburjenja)
non ricordare dal naso alla bocca pren. imeti kratek spomin
a bocca asciutta tešč, s praznim želodcem
restare a bocca asciutta pren. ostati na cedilu, praznih rok
essere di buona bocca ne biti izbirčen; pren. biti hitro z vsem zadovoljen
rifarsi la bocca popraviti si okus, odstraniti slab okus; pren. popraviti slab vtis
tenere qcn. a bocca dolce pren. laskati, prilizovati se komu
fare la bocca a qcs. pren. navaditi se na kaj
far venire l'acquolina in bocca zbuditi tek; pren. zbuditi željo
togliersi il pane di bocca pren. pritrgovati si od ust, veliko žrtvovati
avere molte bocche da sfamare nahraniti veliko ust
fare a bocca borsa pren. plačati vsak zase
non aprir bocca pren. molčati, ne odpreti ust
chiudere, cucire tappare la bocca pren. zapreti, zamašiti usta, utišati
lodare con la bocca non col cuore pren. hvaliti le z besedami, neiskreno
cavar di bocca izvleči kaj iz ust
essere sulla bocca di tutti biti predmet govoric, dajati se vsem v zobe
passare di bocca in bocca pren. iti od ust do ust
essere larghi di bocca pren. govoriti prostaško
mi sono lasciato scappare di bocca ušlo mi je z jezika
mettere bocca in qcs. pren. vtikati se v kaj
togliere la parola di bocca a qcn. pren. vzeti besedo z jezika
acqua in bocca! jezik za zobe!, tišina!
lavarsi la bocca di qcn. obrekovati koga
parole che riempiono la bocca visoko doneče besede

2. pren. usta, ustnice:
baciare sulla bocca poljubiti na usta
storcere la bocca kremžiti se, vihati nos
battere la bocca šklepetati

3. pren. odprtina:
bocca della manica odprtina rokava
sciogliere, slegare la bocca al sacco pren. izkašljati se, povedati vse
bocca della strada cestni dohod
bocca del forno žrelo pri plavžu

4. voj.
bocca da fuoco top

5. rečno ustje; morska ožina; planinska soteska:
bocca del ghiacciaio ledeniški jezik
bocca vulcanica ognjeniško žrelo

6. bot.
bocca di leone navadni odolin (Antirrhinum maius)
bocca di lupo medenika, melisa (Melittis melissophyllum)

7. navt.
bocca di lupo zanka
bocca di rancio odprtina za vrvje

8.
bocca d'acqua vodovodni priključek
PREGOVORI: in bocca chiusa non entrano mosche preg. kdor molči, devetim odgovori

Bock, der, (-s, Böcke) kozel (auch für Ziegenbock, Kutscherbock), für männliche Tiere: samec, Turngerät, Gestell: koza, Käferart: Tierkunde kozliček, rogin; (Dachbock) ostrešje; Bierart: močno pivo; (Sturmbock) oven; Technik stojalo, podstavek, blok, okvir, konjiček; einen Bock schießen ustreliti kozla; einen Bock auf etwas haben imeti vedelje do/z; null Bock auf etwas haben ne imeti veselja do/z, ne imeti želje po; den Bock zum Gärtner machen narediti volka za pastirja; ihn stößt der Bock trmari, trmast je

bodočnost [ó] ženski spol (-i …) die Zukunft
v bodočnosti in der Zukunft
za bodočnost zukunftsbezogen
imeti bodočnost Zukunft haben
ne imeti bodočnosti keine Zukunft haben
pesem bodočnosti figurativno die Zukunftsmusik

bodóčnost the future; futurity; time to come

v bližnji bodóčnosti in the near future
v dogledni bodóčnosti in the foreseeable future
mož bodóčnosti an up-and-coming man, a man with a future
imeti veliko bodóčnost to have a great future
napovedati, prerokovati bodóčnost to predict, to foretell, to prophesy the future
sanje bodóčnosti (figurativno) dreams pl of the future, castles pl in the air
načrti za bodóčnost plans pl for the future
bodóčnost bo pokazala it remains to be seen
videti v bodóčnost to look into the future
kaj nam bo prinesla bodóčnost? what does the future hold in store for us?

bodóčnost porvenir m , futuro m

v najbližji, neposredni (daljni) bodočnosti en un futuro próximo (lejano)
negotova bodočnost porvenir incierto
imeti pred seboj sijajno bodočnost tener ante sí un brillante porvenir
načrti za bodočnost planes m pl para el futuro
napovedovati, prerokovati bodočnost predecir el futuro
to bo povedala (pokazala) bodočnost eso el tiempo lo dirá

Bohnenstroh, das, dumm wie Bohnenstroh zabit kot planka; Bohnenstroh im Kopf haben imeti slamo v glavi

bois [bwa] masculin les; gozd; drevo; toporišče, držaj; pluriel lesena pihala; jelenovi rogovi

bois blanc mehek les
bois de chêne, de frêne, de hêtre, de mélèze, de sapin, de tilleul hrastov, jesenov, bukov, mecesnov, smrekov, lipov les
bois de charpente, à bâtir de construction, d'œuvre stavbni, gradbeni les
bois de chauffage, à brûler drva
bois de fusil puškino kopito
bois de mine jamski les
bois de justice giljotina
bois de lit posteljnjak
bois mort suhljad
bois précieux, de sciage plemenit, rezan les
bois en sève, vert, vif surov les
de bois lesen
à la cloche de bois skrivaj
articles masculin pluriel en bois lesnina, suha roba
charbon masculin de bois oglje
éclat masculin de bois trščica, iver
homme masculin de bois (figuré) lipov bog
homme masculin des bois orangutan; divjak, neotesanec
imprégnation féminin du bois impregnacija lesa
sciure féminin de bois žaganje
train masculin de bois splav
volée féminin de bois vert batine; težak poraz
avoir la gueule de bois (figuré) imeti »mačka«
être du bois dont on fait les flûtes (figuré) biti priljuden, družaben
n'être pas de bois ne biti iz lesa, biti občutljiw
faire, fendre, casser du bois cepiti, sekati drva
faire flèche de tout bois (figuré) vse sile napeti, vsa sredstva uporabiti
métrer, cuber le bois meriti les
montrer visage de bois ne treniti z obrazom
trouver visage de bois najti, naleteti na zaprta vrata (npr. ob obisku)
toucher du bois potrkati na les ter s tem skušati odvrniti nesrečo ali zlo usodo
je vous montrerai de quel bois je me chauffe vam bom že pokazal, kaj znam; tega ne bom trpel
il n'est bois si vert qui ne s'allume vsake potrpežljivosti je enkrat konec

bojna pripravljenost ženski spol vojska die Kampfbereitschaft
imeti v stanju bojne pripravljenosti in Kampfbereitschaft halten
spraviti v stanje bojne pripravljenosti in Kampfbereitschaft versetzen
vzpostavitev bojne pripravljenosti die Indienstnahme

bók flank; side; (kolk) hip; zastarelo huckle; (pri živalih) haunch

levi (desni) bók ladje port (starboard)
bók ob bóku side by side
z rokami v bókih akimbo
napad z bóka a flank attack
kritje z bóka vojska flank guard
izpostaviti, odkriti bók vojska to expose the flank
napasti z bóka sovražnika to attack the enemy flank, to attack the flank of the enemy
obiti bók to turn the enemy flank
imeti bolečine v bóku to have a pain in one's side
ladja je zelo nagnjena na bók the ship is listing
leži na bóku the ship is over on her side

bolečin|a ženski spol (-e …) medicina, figurativno der Schmerz (abstinenčna Entzugsschmerz, na pritisk Druckschmerz, na tešče Nüchternschmerz, pri jetrih Leberschmerz, v grlu Halsschmerz, v hrbtu Rückenschmerz, v kolku Hüftschmerz, v križu Kreuzschmerz, v mišicah Muskelschmerz, v sklepih Gelenkschmerzen, v trebuhu Unterleibsschmerzen/Bauchschmerzen, v ušesu Ohrenschmerz, v želodcu Magenschmerzen; fantomska Phantomschmerz/Stumpfschmerz, ledvična Nierenschmerz, živčna Nervenschmerz); das Weh (v grlu Halsweh, v trebuhu Bauchweh)
pekoča bolečin das Brennen
duševne bolečine seelische Qualen/Seelenschmerz/seelischer Schmerz
ljubezenske bolečine Liebesschmerz, Liebeskummer
krik bolečine der Schmerzensschrei
občutek bolečine die Schmerzempfindung
ki blaži bolečine schmerzstillend, schmerzlindernd
sredstvo proti bolečinam schmerzstillendes Mittel, das Schmerzmittel
občutljiv za bolečino schmerzempfindlich
občutljivost za bolečino die Schmerzempfindlichkeit
imeti bolečine Schmerzen haben (v/pri križu/srcu Kreuzschmerzen/Herzschmerzen haben)
trpeti peklenske bolečine Höllenqualen leiden
prizadejati bolečino weh tun
spačen od bolečin obraz: schmerzverzerrt
brez bolečin schmerzlos (porod brez bolečin schmerzlose Geburt)
pravo odškodnina za bolečino das Schmerzensgeld

bolečína ache, pain, smart, ailment; (trganje) twinge, pang; (zbodljaj) stitch (v boku in the side); figurativno grief, distress

duševna bolečína grief, pang(s pl)
huda bolečína anguish
nema bolečína silent grief
skrajna bolečína extreme suffering, agony
porodne bolečíne throes pl
začetne (porodne) bolečíne (figurativno) teething troubles
odškodnina za bolečíne compensation for pain or distress
imeti bolečíne to be in pain
imate bolečíne? (Vas boli?) do you feel any pain, does it hurt?
imam bolečíne I've got a pain
imam velike bolečíne I am in great pain, I have an awful pain
zvijati se od bolečínin to wince
trpeti, prenašati velike bolečíne to suffer great pain
deljena bolečína je pol bolečína arhaično company in distress makes trouble less

bolez|en [é] ženski spol (-ni …)

1. die Krankheit, die Erkrankung, das Leiden; (Addisonova Addisonsche Krankheit, avtoimunska Autoaggressionskrankheit, blaginje Wohlstandskrankheit, krvna Blutkrankheit, pomanjkanja Mangelkrankheit/Mangelerkrankung, ledvic Nierenleiden, srca Herzleiden, črevesna Darmkrankheit, dedna Erbkrankheit/Erbleiden, duševna Geisteskrankheit, infekcijska Infektionskrankheit, kožna Hautkrankheit, legionarska Legionärskrankheit, menedžerska Managerkrankheit, morska Seekrankheit, Reisekrankheit, nalezljiva ansteckende Krankheit; očesna Augenleiden, otroška Kinderkrankheit, poklicna Berufskrankheit, predhodna Vorerkrankung, presnovna Stoffwechselkrankheit, rastlinska Pflanzenkrankheit, serumska Serumkrankheit, sladkorna Zuckerkrankheit, spalna Schlafkrankheit, spolna Geschlechtskrankheit, višinska Bergkrankheit/Höhenkrankheit, ženska Frauenkrankheit, živčna Nervenkrankheit/Nervenleiden)
bolezen v razvitem stadiju fortgeschrittene Krankheit
smrtna bolezen tödliche Krankheit, tödlich verlaufende Krankheit
imeti bolezen an einer Krankheit leiden
popis bolezni die Krankheitsgeschichte, die Krankengeschichte
potek bolezni der Kranheitsverlauf
povzročitelj bolezni der Krankheitserreger
v primeru bolezni im Krankheitsfall
za primer bolezni für den Krankheitsfall
zaradi bolezni krankheitsbedingt/krankheitshalber
znamenje/simptom bolezni das Krankheitsanzeichen
zdravnikova dolžnost seznanitve z naravo bolezni ärztliche Aufklärungspflicht

2.
kužna/nalezljiva bolezen die Seuche, -seuche (goveda Rinderseuche, živine Viehseuche)
boj zoper kužne bolezni die Seuchenbekämpfung

bolha samostalnik
1. (zajedavec) ▸ bolhaPopršite mačko in stanovanje z učinkovitim sredstvom proti bolham. ▸ A macskát és a lakást is fújják be hatékony bolhairtó szerrel!
Povezane iztočnice: listna bolha, peščena bolha, mačja bolha

2. neformalno (model avta) ▸ Kispolszki
Ko je imela svoj prvi avto, to je bila oranžna bolha, je prav ona velikokrat vozila na nastope. ▸ Első kocsijával, a narancssárga Kispolszkival, gyakran éppen ő vitt bennünket a fellépésekre.

3. (prisluškovalna naprava) ▸ poloska
Preveriti bi morali, ali se v računalniku morda ne skriva kakšna prisluškovalna bolha. ▸ Meg kellene vizsgálni, nem rejtőzködik-e a számítógépben egy poloska.

bon, bonne [bɔ̃, bɔn] adjectif dober; neoporečen; točen, pravi, pravilen; ugoden; vesel; duhovit; ljubezniv, spreten, uporaben (pour za); veljaven (pour za); pripravljen (à za)

bon! dobro! (izraža zadovoljstvo)
ah, bon? a, res?
bon, voilà que ça recommence! na, že spet se začenja!
bonne année! srečno novo leto!
bon voyage! srečno pot!
à guoi bon? čemu?
bon an, mal an od leta do leta, iz leta v leto
le bon chemin prava pot
de bon cœur srčno rad
de bonne foi odkrit(osrčen), dobroveren
de son bon gré prostovoljno
de bonne heure zgodaj (zjutraj), rano
à la bonne heure! tako je prav! to je lepo!
bon homme dobrodušen človek
(à) bon marché poceni
de bon matin zelo zgodaj zjutraj, na vse zgodaj
pour de bon, tout de bon v resnici, resnično, zares, resno
sauf bonne fin z običajnim pridržkom (commerce)
de bonne source iz zanesljivega vira
mon bon, ma bonne dragi moj, draga moja (familiarno, ironično)
bon à boire, à manger piten, užiten
bon mot masculin dovtip, duhovit izrek
bon papa dedek
bon pour deux personnes veljaven za dve osebi
bon point masculin točka v dobro (v igri)
bon pour le service sposoben za vojaško službo
bon à tirer zrel za tisk
arriver bon premier priti z veliko prednostjo kot prvi
n'attendre, n'espérer, ne présager rien de bon nič dobrega ne pričakovati, upati, slutiti
avoir bonne main imeti srečno roko
avoir quelqu'un à la bonne imeti simpatije do koga
vous en avez de bonnes! vi se šalite!
en voilà une bonne! ta je pa dobra!
en conter, en dire de bonnes lepe zgodbe pripovedovati
en raconter une bien bonne povedati zabavno, originalno zgodbo
croire, juger bon smatrati za dobro
cela ne dit rien de bon to ne pomeni nič dobrega
il est bon comme le pain dober je ko kruh, dobra duša je
(familier) nous sommes bons pour la contravention smo že dobri, smo že naredili prestopek (npr. z avtom)
être en bons termes avec quelqu'un dobro se s kom razumeti
demain? vous êtes bon! c'est impossible! jutri? vi ste pa posrečeni! to je nemogoče!
il est bien bon de croire cela dovolj je naiven, če to verjame
il n'est bon à rien on ni za nobeno rabo
c'est bon à vous to lahko vi rečete ali naredite
c'est bon à savoir to si velja zapomniti
il fait bon (être ici) prijetno je (biti tu)
en faire de bonnes napraviti veliko neumnost, delati neumnosti
faire bon poids dobro tehtati, dati dobro težo
prendre quelque chose à la bonne (familier) vzeti kaj z dobre strani, videti položaj v ugodni luči
sentir bon (dobro) dišati
comme bon vous semble kot se vam ljubi, zdi; po vaši presoji
j'y mettrai bon ordre to bom že (jaz) uredil
tenir bon vztrajati, vzdržati, dobro se držati
il y a cinq bons kilomètres dobrih 5 km je

bone¹ [boun] samostalnik
kost, srt, koščica
množina okostje
pogovorno, množina kocke, kockanje; kastanjete
sleng študent, ki počasi študira
ameriško, sleng dolar

a bag of bones kost in koža, suh ko trlica
bred in the bone prirojen, v krvi
to cast (in) a bone between povzročati nesoglasje, ščuvati
chilled to the bone popolnoma premražen
bone of contention kamen spotike
to cut to the bone do skrajnosti omejiti
devil's bones kocke
to feel in one's bones slutiti, biti prepričan
funny (ali crazy) bone za udarec občutljivo mesto na komolcu
to go down on one's bones na kolenih prositi za odpuščanje
to make no bones about (ali of) ne delati težav zaradi, odkrito priznati
to make old bones doseči visoko starost
to have a bone to pick with s.o. imeti s kom račune; ošteti koga
to have no bones about ne se pomišljati
hard words break no bones strogost ne škoduje, beseda ni konj
to have a bone in one's arm (ali leg) biti na smrt utrujen
to have a bone in one's throat ne moči spregovoriti
to keep the bones green biti dobrega zdravja
the nearer the bone the sweeter the flesh (ali meat) na koncu je jed najslajša
to the bone maksimalno (zreducirati)

bonheur [bɔnœr] masculin sreča

par bonheur na srečo, k sreči
au petit bonheur na slepo srečo, kakorkoli
j'ai le bonheur de ... srečen sem, imam srečo, da ...
faire le bonheur de quelqu'un osrečiti koga
(familier) si ce stylo peut faire votre bonheur če vam ta nalivnik lahko koristi
jouer de bonheur imeti srečo, uspeti tam, kjer je vse kazalo na neuspeh
porter bonheur prinašati srečo
rien ne trouble, ne gâche, n'assombrit notre bonheur nič ne kali naše sreče

bonnet¹ [bɔ́nit] samostalnik
klobuk, čepica, pokrivalo; pokrov (avto)
sleng pomagač, sokrivec

to have a bee in one's bonnet biti nekoliko čudaški, imeti fiksno idejo
to fill s.o.'s bonnet zavzemati mesto drugega, biti mu enakovreden
to vail the bonnet spoštljivo se odkriti