beléžiti (-im) imperf., perf.
1. (zapisovati) annotare; fare, prendere appunti:
pisar. se priporočamo in beležimo z odličnim spoštovanjem ci raccomandiamo e porgiamo distinti saluti
2. publ. (ugotavljati) notare, registrare:
naši tekmovalci beležijo letos lepe uspehe quest'anno i nostri atleti stanno ottenendo ottimi risultati
Zadetki iskanja
- bellezza f
1. lepota:
le bellezze naturali naravne lepote
bellezza greca klasična grška lepota
concorso di bellezza lepotno tekmovanje
reginetta di bellezza lepotna kraljica, miss
che bellezza! krasno!
chiudere, finire in bellezza sijajno zmagati (v športu), sijajno kaj zaključiti
2. lepotica, lepotička:
ciao, bellezza! zdravo, lepotica!
il lavoro procede che è una bellezza delo teče, da je veselje, kot namazano
3. pren. veliko, dolgo:
la bellezza di tre ore cele tri ure, debele tri ure - belligérant, e [-rɑ̃, t] adjectif vojskujoč se (o državi)
belligérants masculin pluriel vojskujoče se države - bēllo
A) agg.
1. lep:
donna bella lepa ženska
è troppo bello per essere vero prelepo je, da bi bilo res
belle lettere leposlovje, književnost; humanistika
belle arti likovna umetnost
belle parole hlinjenje, narejeno vedenje
il bel sesso nežnejši spol
bell'ingegno iron., slabš. bister, iskriv um
bello spirito iron. duhovitež
begli anni mladost
bella stagione pomlad
bella vita slabš. brezdelno, lahkomiselno življenje; obešenjaštvo
farsi bello polepšati se
farsi bello di qcs. pren. neupravičeno se hvalisati, ponašati s čim
2. lep, velik, precejšen:
un bel patrimonio lepo premoženje; (poudarjeno, pred samostalnikom)
un bel nulla prav nič
bell'e že
è bell'e fatto je že dokončano
è bell'e morto čisto mrtev je, zares je mrtev
nel bel mezzo ravno sredi
bell'e buono pravi, pravcati
un ignorante bell'e buono popoln nevednež, kronan osel
lui ha un bel dire njemu je lahko govoriti
a bello studio, a bella posta zanalašč; (poudarjeno šaljivo, pred samostalnikom)
un bel matto pravi norec
questa è bella iron. ta je pa dobra!
l'hai fatta bella iron. lepo si zakuhal
oh bella! lepa reč!, o, vraga! (za izražanje presenečenja, neodobravanja, razočaranja)
ne ha dette delle belle, di belle iron. kakšne debele je tvezel
bella roba! iron. lepo!
un bel giorno lepega dne
3. dober:
una bella azione lepo, dobro dejanje
giovane di belle speranze nadobuden mladenič
un bel lavoro dobro opravljeno delo (tudi iron.)
B) avv.
1.
bel bello (pian piano) lepo počasi, polagoma
2.
alla bell'e meglio površno
C) m (samo sing.)
1. lepo, lepota:
l'amore del bello ljubezen do lepega
che bello! krasno!
2. lepo vreme:
il tempo si mette al bello vreme se dela, vreme se obrača na lepo
fa bello lepo vreme je, lepo je
3.
il bello è che čudno (pri tem) je, da
sul più bello v najprimernejšem (najbolj neprimernem) trenutku
ci volle del bello e del buono veliko truda je bilo potrebnega
adesso viene, comincia il bello šalj. tu pa nastopijo težave
Č) m (f -la)
1. lepotec, lepotica:
fare il bello koketirati
bello mio!, bello di mamma! nareč. ljubček moj!
2. ljubček, ljubica - bellulus 3, adv. -ē (demin. bellus) prav lep, ličen, ljubek: Pl., Ap.
- bēnda f
1. obveza, povoj, preveza:
benda elastica elastični povoj
avere la benda agli occhi pren. biti slep za kaj
gli è caduta la benda dagli occhi pren. spregledal je, odprle so se mu oči
2. tančica, koprena - benedire* v. tr. (pres. benedico)
1. blagosloviti:
benedire una chiesa blagosloviti cerkev
Dio ti benedica! naj te Bog blagoslovi, Bog s tabo!
mandare qcn. a farsi benedire pog. poslati koga k vragu
è andato tutto a farsi benedire pog. vse je šlo po zlu, k vragu
benedire con le pertiche premlatiti
2. hvaliti, poveličevati, slaviti, blagoslavljati:
benedire il nome di qcn. slaviti ime koga - benedizione f relig. blagoslov (tudi pren.):
dare impartire la benedizione relig. blagosloviti
quest'acqua è una benedizione per la terra ta dež je pravi blagoslov za zemljo - beneficus (benificus) 3, adv. -ē (bene in facere) dobrodejen, dobrodelen, dobrotljiv, ugodljiv, ustrežljiv: Pl., voluntate beneficā benevolentia movetur Ci., homines benefici et benigni Ci., benefice facere Gell.; komp. beneficentior: Sen. ph.; superl. klas. beneficentissimus 3: Ci., predklas. beneficissimus 3: Ca.
- Benétke (-tk) f pl. geogr. Venezia; iron.
koga tepsti, da bo videl Benetke bastonare, picchiare uno di santa ragione, darne a uno un sacco e una sporta - benēvolo agg. prizanesljiv, dobrohoten, naklonjen:
è stato benevolo verso i miei errori prizanesljiv je bil do mojih napak - benevolus (benivolus) 3, adv. -ē (bene in velle); le v poz. (komp. in superl. se tvorita iz adj. benevolēns) dobrohoten, blagohoten, naklonjen, prijazen, zvesto vdan, ustrežljiv: animus Ci., officio esse functum benevolentissimi atque amicissimi Ci. ep., benevole fit aliquid Ci.; z dat. ali z erga: servum et sibi benivolum esse et patri fuisse arbitrabatur Ci., benevolentior tibi quam fui nihilo sum factus Ci. ep., me scit esse erga se benevolum Pl., quos (Torquatos) … erga nos amice et benivole collegisti Ci. iz prijaznosti in dobrohotnosti do mene.
- benīgnus 3, adv. -ē, pri Tit. ap. Non. benīgniter (iz *benognos: *benus [= bonus] in genere [= gīgnere]) „dobro ustvarjen“, „dobre čudi“ (naspr. malīgnus); od tod
I. dober ali dobrotljiv po mišljenju in v vedenju proti drugim
1. dobrodušen, prijazen, vljuden, naklonjen, mil, blag, blagovoljen: homines Ci., numen, divi H., salutare benigne, benigne attenteque audire, benigne polliceri, benignissime promittere Ci., benigne appellare milites S., benigne (benignius Cu.) alloqui L., aliquem benigne invitare ali accipere L., benigne exceptus T., benigne arma capere L. radovoljno; benigne (sc. facis) v pogovoru kot vljuden izraz zahvale, bodisi da se ponujeno sprejme, bodisi odkloni = hvala! prosim lepo: modium denario; benigne Ci., tu quantumvis tolle, benigne! H.; pren. o stvareh in abstr. = prijazen, prijeten, mil: oratio Ci., vultus et sermo L., vultus benigni L., verba Pr.
2. occ. spregledljiv, rahel, milosten: interpretatio Icti. (naspr. dura = ki se strogo drži črke zakona), sententia benignior Icti.
3. pesn. dober = srečen, ugoden: dies, nox Stat., benignius interpretari ali accipere Icti., benignissime rescribere Icti.
— II. dejansko dober
1. dobrotljiv, dobrodelen, ugodljiv, ustrežljiv, darežljiv, radodaren, dobrih (odprtih) rok: liberalis benignusque Ci., qui benigniores volunt esse quam res patitur Ci., benigna mens V. ugodljivo, benigne praebere Ter., me benignius omnes salutant quam salutabant prius Pl. bolj gostobesedno, benigne commeatus in castra advehere L. obilno, benigne facere alicui Ter., Ci. idr. ali adversus aliquem Sen. ph. biti dober do koga, dobroto izkazovati komu, benignius se tractare H. bolj si goditi, bolj gosposko živeti, benignius eprome vinum H.; z dat.: benignus virgini Pl., fortuna … nunc mihi, nunc alii benigna H.; z erga ali adversus: erga te benignus fui Pl., adversus amicos benignus Sen. ph.; pesn. z gen. (po gr. vzoru): vini somnique benignus H. strežeč si z vinom in spanjem, ves vinski in dremoten; benignus v slabem pomenu radodaren = potraten, zapravljiv: neque benigno tuo dedi Stratippocli Pl., atque est benignus potius quam frugi bonae Pl.
2. pren. o stvareh in abstr. = obilno darujoč, obilen, ploden, rodoviten, bogat: ager O., terra Tib., tellus Plin., vepres, cornu (copiae), daps H., ingeni benigna vena H., praeda O., ex illo benignissimo fonte Sen. ph., Plin. iun., benigna materies L., Mel. plodna, hvaležna, benignior materia, materia benignissima Sen. ph., sermo benignus H. mnogobeseden, dolg, benignā vice H., benignissimum inventum Plin. kaj blagotvorna iznajdba. - bénit, e [beni, t] adjectif blagoslovljen; posvečen
eau féminin bénite blagoslovljena voda
pain masculin bénit blagoslovljen kruh
c'est pain bénit to je čisto zasluženo; izkoristimo dano priložnost, lepo priliko - benjamin, e [bɛ̃žamɛ̃, in] masculin, féminin najmlajši otrok
la benjamine de la famille najmlajša v družini - benoît, e [bənwa, t] adjectif hinavski, neodkrit, osladen, pobožnjaški; popustljiv, blag, mil
Benoît masculin Benedikt - benvisto agg. cenjen, spoštovan:
la sua attività è benvista in tutti gli ambienti njegova dejavnost je povsod cenjena - beō -āre -āvī -ātum (iz dueio, prim. bonus) pesn.
1. osrečiti (osrečevati), blažiti, ublažiti (ublaževati), veseliti, razveseliti (razveseljevati): hoc me beat saltem, quod perduelles vicit Pl; od tod poseb. v pogovoru: ecquid beo te? Ter. = ali te to veseli? beas ali beasti (sc. me) Kom. = to (kar praviš ali kar si storil) mi je drago, tako tudi: id beat, nimis beat (sc. me), quod … Pl.; s stvarnim obj.: agrum Setinum beare Tit. fr.
2. osrečiti (osrečevati) s čim, obdariti (obdarovati) s čim, (o)bogatiti s čim: caelo Musa beat H., ne dominus munere te parvo beet H., (poëta) Latium beabit divite lingua H., beare se interiore nota Falerni H. goditi si z … — Od tod adj. pt. pf. beātus 3, adv. -ē
1. osrečen, srečen, blažen: Ter., V., O. idr., nihil est tam miserabile quam ex beato miser Ci., Phraaten numero beatorum eximit Virtus H., beate (beatius) vivere Ci., ad beatissime vivendum parum est, ad beate satis Ci., non est mihi male, sed bene ac beate Cat., beatius quam aliae urbes excultae Mel., divitiis homines an sint virtute beati H., laudum cumulo beatus omni Stat., neque idem umquam aeque est beatus ac poëma cum scribit Cat.; o stvareh in abstr.: nihil est ab omni parte beatum H., beatae arces H., status rei publicae fortunatior beatiorque L., cum ipsa virtus efficiat ita beatam vitam, ut beatior esse non possit Ci., beata mors Ci., beatum tempus O., saeculum beatissimum T., beatior spiritus Q. bolj blažena navdušenost; sedes beatae V. ali arva beata H. = sedes beatorum, arva beatorum (gl. v nadalj. beati = μάκαρες) bivališča blaženih; adv. beate srečno = docela, popolnoma: locum beate implebat Sen. rh. Subst.
a) beātum -ī, n (τὸ μακάριον) blaženost: in qua (virtute) sit ipsum etiam beatum Ci., non quia per se beatum est malo caruisse, sed quia … Sen. ph.
b) beātī -ōrum, m (μάκαρες) blažen(c)i (o umrlih): beatorum insulae (= μακάρων νῆσοι) Ci. fr. otoki, ki bi naj po mnenju starodavnikov ležali v Oceanu ob zahodnem robu zemlje; tam bi naj padli junaki uživali blaženo in večno življenje. Od tod beatus 3 v pozni lat. blaženi = umrli, rajni, pokojni: quem cum beatum fuisse Sallustius respondisset, intellexit occisum Amm.; pren.: (vir) beatae memoriae Eccl. blaženega spomina.
c) Beātissimus Preblaženi, naslov višje duhovščine: pozni Icti. in Eccl.
2. srečnega se čuteč, zadovoljen: satis beatus unicis Sabinus H., agricolae … fortes parvoque beati H.
3. obogaten, bogat, imovit: Pl., O., Cat., Iuv., Thynā merce beatus (še pravi pt. pf.) H.; od tod: mulier beata ac nobilis Ci., uxor beata H., Sen. ph., dum aedificant tamquam beati, in aes alienum incidunt Ci., homo non beatissimus N. ne posebno bogat, florente ac beatā re publica L., tyrannus opulentissimae et beatissimae civitatis Ci., beata Roma H.; subst. beātī -ōrum, m bogataši, bogatini: noli nobilibus, noli conferre beatis Pr.; pren. bogat = (pre)obilen, prekipevajoč: gazae beatae Arabum H., vox Q. bogato nadarjeno grlo, ingenii beatissima ubertas, beatissima rerum verborumque copia Q.; occ.
a) blažen, ploden, rodoviten: auriferi beata ripa Tagi O., rus beatum H., rura beata Stat., beati Campaniae sinus T.;
b) pesn. = krasen, prelep: nuntii, commoda Cat., munera Pr., thermae Mart., nectar Mart. božanski, dies beatissimus Amm.; pren. adv. beate! krasno! kot vzklik prilizovanja: Mart. - béquillard, e [bekijar, d] masculin, féminin, familier berglar, -ica
- bere*
A) v. tr. (pres. bevo)
1. piti:
beviamo qualcosa? bomo kaj popili?
bere a garganella nalivati se
bere come una spugna pren. nacejati se
bere a centellini počasi srkati, piti v majhnih požirkih
bere alla salute nazdraviti
bere un bicchiere di più preveč popiti, napiti se
uova da bere čisto sveža jajca
è come bere un bicchiere d'acqua pren. to je otročje lahko, to je za malo malico
bere il sangue di qcn. pren. piti komu kri, izkoriščati koga
bere un avversario pren. pog. zlahka ugnati nasprotnika, povoziti nasprotnika
2. piti (alkoholne pijače):
offrire, pagare da bere plačati pijačo
3. pren. slepo verjeti:
questa non la bevo tega pa ne verjamem, to pa ne!
darla a bere a qcn. komu kaj natvesti
bere le parole di qcn. požirati besede koga, pazljivo koga poslušati
bere grosso, tutto verjeti vse, biti lahkoveren
4. vpijati, vsrkati:
questo terreno beve acqua ta tla vpijajo vodo
5. rabiti, trošiti (bencin ipd.):
una macchina che beve ekon. avto, ki veliko porabi
il cavallo non beve pren. ekon. gospodarstvo stagnira
B) m pitje; pijača:
il bere e il mangiare pijača in jedača