Franja

večína (-e) f maggioranza; preponderanza, pluralità; maggior parte:
dobiti večino glasov conseguire la maggioranza dei voti
absolutna, relativna večina maggioranza assoluta, relativa
kvalificirana večina maggioranza qualificata
tiha večina maggioranza silenziosa
večina dneva la maggior parte del giorno
v večini primerov nella maggioranza dei casi
večina molči i più tacciono

večína mayoría f ; pluralídad f ; el mayor número; la mayor parte

absolutna (relativna, navadna) večina mayoría absoluta (relativa, simple)
sklep večine acuerdo m adoptado por (la) mayoría
z večino glasov por mayoría de votos
dobiti večino glasov obtener mayoría de votos
večina ljudi la mayoría de la gente
izvoljen z večino glasov elegido a pluralidad de votos

veljáva valeur ženski spol , validité ženski spol , vigueur ženski spol ; (važnost) importance ženski spol ; (denarja) cours moški spol ; figurativno autorité ženski spol , crédit moški spol , poids moški spol

zlata veljava (ekonomija) monnaie-or ženski spol
biti v veljavi être en vigueur
dobiti (stopiti) v veljavo (o zakonu) entrer en vigueur

veljáva valor m ; (veljavnost) validez f , vigor m ; (važnost) importancia f ; fig peso m , autoridad f , prestigio m ; crédito m ; (vpliv) influencia f ; (denarja) curso m legal ; jur vigencia f

zlata veljava patrón m oro
v veljavi en validez
biti v veljavi ser válido, (zakon) estar vigente, estar en vigor
je v veljavi (= velja) do ... tiene validez hasta...
ne biti več v veljavi dejar de ser válido
priti do veljave, dobiti (si) veljavo imponerse, hacerse valer, distinguirse, resaltar, sobresalir
spraviti do veljave hacer valer
stopiti v veljavo (o zakonu) entrar en vigor

ventripotent, e [-pɔtɑ̃, t] adjectif trebušast

devenir ventripotent trebuh dobiti, postati trebušast

vereinigen združevati, združiti; Physik Kräfte: sestaviti; Chemie spajati/spojiti (sich se); auf sich vereinigen Stimmen: dobiti; in sich vereinigen združevati

versūra (vorsūra) -ae, f (vertere, vortere)

1. obračanje, sukanje, vrtenje: foliorum, huius loci Varr.

2. meton.
a) kot agr. t.t. ozara (ozare), starejše vzvrati (na polju): Col.
b) kot arhit.t.t. kot, ogel: in versurā porticūs Vitr., itinera versurarum Vitr. stranski vhodi (gledališč), versurae procurrentes Vitr. stranice (stranske stene) odra, in geniculis aut versuris Vitr. v (pri) vodovodnih kolenih.

3. metaf. menjava, sprememba: Arn.; poseb. (za)menjava (menjavanje, menjanje) upnika, posojilo za poplačilo dolga: poenam sine mutuatione et sine versurā dissolvere Ci. ne da bi vzel kaj na posodo ali poplačal stare dolgove z novimi; occ. posojilo, kredit nasploh: versuram facere Ci. vzeti (jemati) na posodo, izposoditi (izposojati) si, Fulvia versuram facere non potuit N. ni mogla dobiti denarja na posodo, versuram facere publice necesse erat N. najeti državno posojilo; pren.: versuram facere ab Epicuro Sen. ph. izposoditi (izposojati) si, vzeti (jemati) pri Epikuru, povze(ma)ti iz Epikura, domi versura fit Sen. ph. na posodo se jemlje le doma (o človeku, ki streže le samemu sebi); preg.: vorsurā solves Ter., Lact. = z dežja prideš pod kap.

véter (-tra) m vento; ekst. aria:
veter piha, vleče il vento soffia, tira
veter napenja jadra il vento gonfia le vele
veter tuli, zavija, žvižga il vento fischia, urla, ulula
veter ziblje žito na polju il vento fa ondeggiare il grano
hoditi proti vetru andare contro vento
zastave vihrajo v vetru le bandiere sventolano
jahati, kot bi te veter nesel galoppare come portati dal vento
nasadi, izpostavljeni vetru frutteti esposti al vento
blag, močen, ugoden veter vento mite, forte, favorevole
hladen, oster, topel veter vento freddo, aspro, caldo
severni veter tramontana
južni veter austro
vzhodni, zahodni veter levante, ponente
krmni, premčni veter vento di poppa, di prua
čelni veter vento contrario
astr. sončni veter vento solare
geogr. pasatni veter aliseo
kopni veter vento di terra
morski veter vento, brezza di mare
rafalni veter vento a raffiche
vzgonski veter corrente ascendente
anabatski, katabatski veter vento anabatico, catabatico
konstantni, periodični, variabilni veter vento costante, periodico, variabile
jakost vetra forza del vento
navt. dobiti veter v jadro avere il vento in poppa
jadrati proti vetru, z vetrom navigare contro vento, sotto vento
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. vedeti, od kod veter piha capire che vento tira
zdaj piha za nas ugoden veter abbiamo il vento in poppa
kakšen veter te je prinesel k nam che buon vento ti porta?
začel je pihati drug veter è cambiato il vento
dati komu vetra suonare qcn. di santa ragione; far vedere a qcn.
govoriti vetru, v veter parlare al deserto
predati se vetru lasciarsi andare
delati hud veter zaradi česa scatenare un putiferio
evf. imeti vetrove soffrire di flatulenza, avere i venti
zbrati se z vseh vetrov venire dai quattro venti
boriti se z mlini na veter lottare contro i mulini a vento
po vetru secondo il vento che tira
PREGOVORI:
kdor seje veter, bo žel vihar chi semina vento raccoglie tempesta

vez (množina: -ces) ženski spol izmena, vrsta, vrstni red; krat

a la vez naenkrat, hkrati, istočasno
largo a la vez que aburrido dolg in pri tem dolgočasen (knjiga)
a su vez z njegove strani, zase, na njegov način
yo a mi vez jaz s svoje strani
alguna vez včasih, marsikaterikrat
alguna que otra vez včasih
cada vez vsakikrat
cada vez más vedno več
de una vez naenkrat, hkrati; enkraten
para decirlo todo de una vez kratko in malo
¡sábelo de una vez! zapomni si to enkrat za vselej!
en vez (de) namesto
en vez de callar namesto da bi molčal
esta vez to pot
de esta vez sedanji, takraten
ninguna vez nikoli, v nobenem primeru
otra vez še enkrat, znova, zopet nekoč; nedavno
la otra vez prejšnjikrat, takrat
¡no y otra no! ne in še enkrat ne!
por vez po vrsti
la primera vez, por vez primera prvikrat, prvič
rara vez redko
tal vez morda, verjetno, pač
tal cual vez redko, komaj
una vez que ker; kakor hitro
una y otra vez ponovno, večkrat
una vez para siempre enkrat za vselej
una que otra vez, una vez que otra tu pa tam, včasih
la única vez edinokrat
es mi vez jaz sem na vrsti
pedir la vez zahtevati vrstno številko
tomar (ali coger) la vez (de, a) zavzeti mesto
tomarle a uno la vez dobiti prednost pred kom

véza (-e) f žarg. collegamento; pren. contatto, entratura; žel. coincidenza:
(pri telefoniranju) veza je prekinjena il collegamento, la linea è interrotta
vlak ima slabe zveze il treno non ha buone coincidenze
imeti dobre zveze avere buoni contatti, buone entrature
kaj dobiti po zvezah ottenere qcs. grazie ai buoni contatti
žarg. ne imeti o čem blage veze non avere la più pallida idea di qcs.
govoriti brez zveze parlare senza capo né coda
kaj narediti kar tako, brez veze fare qcs. senza intenzioni serie, avventatamente

vid|eti¹ (-im) zagledati, spregledati

1. sehen (na eno oko auf einem Auge, mit einem Auge, ostro scharf)
dvojno videti medicina doppelt sehen

2. sehen (na uro auf die Uhr), -sehen (dol hinuntersehen, heruntersehen, gor hinaufsehen, heraufsehen, nazaj zurücksehen, ponovno [wiedersehen] wieder sehen, v hineinsehen, v ozadje dahintersehen)
videti na lastne oči mit eigenen Augen sehen
ne moči več videti nicht mehr sehen können
ne videti dlje od svojega nosu figurativno nicht weiter als seine Nase sehen
narobe videti (zmotiti se) sich versehen

3. koga/kaj: sehen, einsehen, (ugledati) erblicken

4. (dobiti pred oči) zu sehen bekommen, zu Gesicht bekommen (tega pisma nisem nikoli videl ich habe den Brief nie zu Gesicht bekommen)

5. (opaziti) wahrnehmen, bemerken, na kom: (jemandem etwas) anmerken/ansehen

6. (razpoznati) erkennen; (ugotoviti) feststellen
videti, da … (spoznati) sehen, [daß] dass … erkennen, [daß] dass …
videti po nosu komu kaj (jemandem etwas) an der Nase ansehen

7. (uvideti) ersehen
videti iz (razvideti) ersehen aus
videti, v čem je stvar [klarsehen] klar sehen

8.
figurativno videti na kom/čem finden an
|
videti dosti sveta viel herumkommen
videti zemljo letalstvo Erdsicht haben
videti zvezde die Sterne sehen, figurativno od bolečin: die Engel singen hören
ki se ga izplača videti sehenswert
od samih dreves ne vidi gozda er sieht den Wald vor Bäumen nicht
no vidiš! na also!/siehst du!

visage [vizaž] masculin obraz, obličje, izraz obraza; figuré videz, zunanjost, slika

à visage découvert brez maske
visage de bois bedast obraz
visage pâle bledoličnik
avoir bon visage biti zdravih lic
changer de visage barvo spremeniti, bled ali rdeč postati
se composer le visage prikrivati svoja čustva
être incapable de mettre un nom sur un visage ne se moči spomniti imena neke osebe
faire bon visage à quelqu'un biti prijazen s kom
tourner visage obrniti se
trouver visage de bois najti vrata zaprta, nikogar ne dobiti doma
ça se voit comme le nez au milieu du visage to leži na dlani
frapper quelqu'un au visage dati klofuto komu

viza samostalnik
(dokument) ▸ vízumZa vstop v državo je potrebna viza, ki pa pogosto velja le za del Rusije. ▸ Az országba való belépéshez vízumra van szükség, amely gyakran csak Oroszország egy részére érvényes.
Sopomenke: vizum
Povezane iztočnice: turistična viza

vizum samostalnik
(dokument) ▸ vízumSopomenke: viza
Povezane iztočnice: bivalni vizum, delovni vizum, izstopni vizum, letališki tranzitni vizum, schengenski vizum, tranzitni vizum, vstopni vizum, študentski vizum, turistični vizum

vízum visa, visé

turistični vízum tourist visa
dobiti vízum to have one's passport visaed (ZDA viséed)
obnoviti (podaljšati) svoj vízum to renew (ali to extend) one's visa
vnesti vízum (v potni list) to visa (ZDA to visé)
zaprositi za vízum to ask for visas

vleč|i² [é] (-e) povleči/potegniti

1.
vleče (je prepih) es zieht, es ist zugig
vleče noter es zieht herein

2. dimnik:
dobro/slabo vleči einen guten/schlechten Zug haben

3. (dobiti odziv) ziehen, predstava ipd.: ein Kassenfüller sein, občinstvo za seboj: mitreißen; pri prodaji: ein Verkaufsschlager sein
kandidat, ki vleče die Wahllokomotive
ki vleče zugkräftig

4.
vleče me kam es zieht mich (nach Hause)

vnapréj beforehand; in anticipation; in advance; henceforth

plačilo vnapréj payment in advance
vnapréj pripravljen ready beforehand
vnapréj dobiti denar to get money in advance
vnapréj se veseliti na to anticipate the pleasure (of), to look forward to, to rejoice in anticipation of
vnapréj se vam zahvaljujem I thank you in anticipation
zahvaljujoč se vam vnapréj (kot zaključek pisma) thanking you in anticipation

voie [vwa] féminin pot, cesta; tir, (železniška) proga; sled; figuré posredovanje

voie carrossable vozna pot
voie d'accès à l'autoroute dovozna cesta k avtomobilski cesti
voie à grande circulation glavna prometna cesta
voies pluriel de communication prometne zveze, komunikacije
voie lactée (astronomie) rimska cesta
chemin masculin de fer à voie unique, à voie double; à voie étroite; à plusieurs voies enotirna, dvotirna, ozkotirna, večtirna železniška proga
voie ferrée železniška proga
voie maritime, terrestre pot po morju, po kopnem
voie prioritaire prednostna cesta
voie privée zasebna pot
voies pluriel respiratoires dihala
voie secondaire stranski tir
voie à sens unique enosmerna cesta, ulica
ne traversez pas les voies ne hodite čez progo, čez tire
accident masculin sur la voie nesreča na progi
voie de garage stranski tir za parkiranje vagonov
par la voie de mer po morski poti
par la voie diplomatique po diplomatski poti
par la voie aérienne z letalom
par la voie hiérarchique po hierarhični poti
voies pluriel de fait nasilje
voie de droit pravna pot
par voie d'action po tožbeni poti
en voie de préparation v pripravi
circulation féminin sur la voie publique javni promet
être dans la bonne voie biti na pravi poti
être sur la voie biti na sledu
être en voie d'amélioration biti na poti k izboljšanju
faire une voie d'eau (o ladji) dobiti luknjo in puščati vodo
prendre la voie des airs, de mer; de terre potovati z letalom, po morju, po kopnem
régler par des voies pacifiques mirno urediti, poravnati

voix [vwa] féminin glas; šum; ton; volilni glas, glasovalna pravica

voix de la conscience glas vesti
à basse, à haute voix tiho, glasno
de vive voix ustno
voix du peuple glas ljudstva
à demi-voix polglasno
majorité féminin; égalité féminin des voix večina, enakost glasov
à la majorité des voix z večino glasov
à 5 voix de majorité z večino 5 glasov
à l'unanimité des voix enoglasno, soglasno
voix exprimées oddani glasovi
voix consultative posvetovalni glas
voix active aktivna volilna pravica, grammaire aktiv, tvornik
voix passive pasivna volilna pravica, grammaire trpnik, pasiv
par 5 voix contre 4 s petimi glasovi proti štirim
en cas de partage égal des voix pri enakem številu glasov (za in proti)
aller, passer aux voix (parlement) iti h glasovanju
avoir voix au chapitre (figuré) imeti tudi kaj besede pri čem
avoir toutes les voix biti soglasno izvoljen
avoir la voix fausse, juste napačno, pravilno peti
donner de la voix vpiti; lajati
donner sa voix (à un candidat) dati svoj glas (kandidatu)
mettre aux voix dati na glasovanje
parler à basse voix, à haute voix; à mi-voix govoriti tiho, glasno, polglasno
rester sans voix (figuré) onemeti (od začudenja)
perdre, gagner; compter les voix izgubiti, dobiti, šteti glasove

vôjna (-e) f guerra; conflitto; ostilità:
vojna izbruhne la guerra scoppia
dobiti, izgubiti vojno vincere, perdere la guerra
pasti v vojni cadere in guerra
biti v vojni essere in guerra, essere in stato di belligeranza
atomska vojna guerra atomica, nucleare
državljanska vojna guerra civile
hist. prva, druga svetovna vojna prima, seconda guerra mondiale
ekst. carinska vojna guerra doganale, di tariffe
psihološka vojna guerra psicologica
polit. hladna vojna guerra fredda
živčna vojna guerra dei nervi
napadalna, obrambna vojna guerra offensiva, difensiva
bakteriološka, kemična vojna guerra batteriologica, chimica
partizanska vojna guerra partigiana, guerriglia
bliskovita vojna guerra lampo
napovedati vojno dichiarare, intimare la guerra
po končani vojni a guerra finita
vojna za neodvisnost, osvobodilna vojna guerra di indipendenza, di liberazione
kolonialna vojna guerra coloniale
sveta vojna guerra santa
hist. nasledstvena vojna guerra di successione
hist. stoletna, tridesetletna vojna guerra dei cent'anni, guerra dei trent'anni