Franja

herauskommen^*

1. priti ven, stopiti iz; (heraustreten) izstopiti, izstopati

2. als Ergebnis: biti rezultat, dobiti (was kam heraus? kaj si dobil?), ironisch izcimiti se; (an den Tag kommen) priti na dan

3. aus der Arbeit, Not, dem Trott nicht mehr herauskommen biti ujet v, ne videti se ven iz

4. Bücher: iziti, izhajati

5. eine Nummer: biti izžreban mit der Sprache herauskommen priti z besedo na dan

herausschwellen biti izbočen

heraussein^*, heraus sein* biti zunaj/jasen/znan/viden; ein Buch: iziti, biti zunaj, ein Gesetz: biti izdan, biti zunaj; heraussein aus imeti za seboj; biti iz; fein heraussein že biti iz vseh težav

herd² [hə:d]

1. neprehodni glagol
biti v čredi; živeti, stanovati (together skupaj)
družiti se (with s, z)

2. prehodni glagol
združiti; pasti čredo

hermüssen^* biti potreben; etwas [muß] muss her! treba je prinesti/priskrbeti

herstammen izvirati od, biti iz

herumhängen^* viseti okoli; figurativ biti brez volje, viseti

herumsein^*, herum sein* um biti okoli/pri; um eine Sache: imeti za seboj; miniti (ko mine); biti mimo, eine Stunde ist herum ena ura je minila/je mimo; poteči, die Zeit ist herum čas je potekel

heruntersein^*, herunter sein* biti na tleh; (niedriger sein) pasti (das Fieber ist herunter vročina je padla); von etwas figurativ opustiti (X ist von A herunter X je opustil A)

hervorstehen^* moleti, štrleti; Augen: biti izbuljen

hésiter [ezite] verbe intransitif oklevati, kolebati, omahovati, biti neodločen (sur glede); imeti pomisleke (à o), bati se; zatikati se, obtičati (v govoru)

sans hésiter brez oklevanja
je n'ai pas hésité une seconde tudi za hip nisem okleval
j'ai hésité à dire la vérité nisem si upal, bal sem se povedati resnico

hībernō -āre -āvi -ātum (hībernus)

1.
a) v splošnem pomenu prezimovati: in tecta reducit hiematum Varr., novas (naves) Panormi subducit, … ut in sicco hibernarent L.
b) occ. kot voj. t. t.: (o četah) v šotorih prezimovati, v prezimovališču (zimovniku) bivati: Fl. quemadmodum milites hibernent Ci., hib. Nemetocennae Hirt., Pellae L., cum … Poenus inter Formiana saxa … hibernaturus esset L.

2. metaf. vihariti, buren (viharen) biti: hibernat meum mare Pers.

hiemō -āre -āvi -ātum (hiems)

I.

1. zimo kje prebiti, kje prezimiti: mediis hiemat mercator in undis H., assidue in urbe h. Suet.

2. occ. kot voj. t. t. nastaniti se —, bi(va)ti v prezimovališču, prezimovati: Fl., Iust., h. in Gallia, in Epiro Ci., ubi piratae … hiemare soleant Ci., legiones circa Aquileiam hiemabant C., h. cum aliquo C., S., hiemandi causā C. ali hiemandi gratiā S., Ephesum hiematum exercitum reduxit N. prezimovat, v zimovišča, hiemando continuare bellum L.

— II. viharen —, buren —, razburkan biti, divjati: Aus., mare hiemat H., dies hiemat Plin., Aquilo, tempestas hiemat Sen. ph.; brezos. = zimsko vreme je, mrzlo je: hiemat Col., hiemabit Plin.

— III. storiti, da kaj zmrzne (zledeni): aquas Plin., hiematur lacus Plin. zamrzne.

hiersein^*, hier sein* biti tu

hilarēscō -ere, (hilaris)

1. intr. vesel —, veder biti: Varr. ap. Non., Eccl.

2. trans. razveseljevati, razvedriti: sermo hilarescens Aug.

hineintreten^* Mensch: stopiti noter/v, vstopiti; Sache: biti potisnjen v

hinge² [hindž]

1. prehodni glagol
natakniti na tečaje

2. neprehodni glagol
viseti na tečajih
figurativno biti odvisen

to hinge (up)on biti odvisen od, obračati se po

hinken šepati; figurativ biti pomanjkljiv, šepati

hinsein^*, hin sein* biti izgubljen/pokvarjen/izčrpan; (begeistert sein) biti navdušen; alles ist hin vse je šlo, vse je preč/proč

hinsteuern auf transitiv usmeriti k, usmerjati k; intransitiv biti usmerjen k